Razstava, posvečena slovenskemu jezuitu, ki je v 18. stoletju kot matematik, astronom, kartograf in diplomat deloval na Kitajskem, v prostorih Arhiva Republike Slovenije in na travniku pred Gruberjevo palačo obeležuje 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Slovenijo ter 320. obletnico rojstva Ferdinanda Avguština Hallersteina. Spomenik, replika Hallersteinovega zvezdnega opazovalnika, ki ga na izteku Grudnovega nabrežja, ob Šentjakobskem mostu, že nekaj časa napoveduje podstavek, pa bo, kot je v razstavnem katalogu zapisal sinolog dr. Mitja Saje z oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani, ne samo obeležje velikemu znanstveniku in njegovim dosežkom, temveč bo tudi poudaril pomen zgodnjih stikov med Slovenijo in Kitajsko ter Evropo in Kitajsko. »S tem bo postal trajno obeležje prijateljskega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko ter navsezadnje prvovrstna kulturna in turistična zanimivost.« Kot je na novinarski konferenci sredi aprila povedal Zoran Janković, lahko odkritje spomenika predvidoma pričakujemo konec maja oziroma v začetku junija. Ko bo replika opazovalnika prispela v Luko Koper, bodo po županovih besedah na Mestni občini Ljubljana obvestili javnost. Kot pojasnjuje dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije, ki je skupaj z umetnico Huiqin Wang pripravil razstavo, je spomenik na Kitajskem v zaključni fazi izdelave in naj bi bil v kratkem pripravljen za transport v Slovenijo. Pot z ladjo do Kopra bo trajala 35 dni.
Medtem si je do 26. junija mogoče ogledati razstavo o Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu in njegovem opazovalniku, ki jo je pripravil Arhiv Republike Slovenije v sodelovanju z Državno arhivsko upravo Ljudske republike Kitajske, ob podpori Veleposlaništva Ljudske republike Kitajske v Ljubljani ter sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Pekinškega planetarija. »Razstavljeni so dokumenti, ki govorijo o cesarjevem naročilu Hallersteinu, naj izdela zvezdni opazovalnik, o pomenu opazovalnika, zgodovinski usodi ipd. Opisana so tudi skupna prizadevanja za postavitev spomenika, sodelovanje med slovenskimi in kitajskimi institucijami, posebno med arhivi,« strne Košir.
Kdo je bil Ferdinand Avguštin Hallerstein?
Pomemben znanstvenik 18. stoletja Ferdinand Avguštin Hallerstein, ki so ga na Kitajskem poznali pod imenom Liu Songling, se je leta 1703 rodil v Ljubljani. V plemiški družini je odraščal na dvorcu v Mengšu in se šolal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, ki je nekoč stal nedaleč od Gruberjeve palače. Po končanem študiju je stopil v jezuitski red, kjer je dobil misijonarsko službo. Na več kot dve leti dolgo pot z nekaj daljšimi postanki, med prvim, večmesečnim čakanjem ladje v Lizboni se je naučil tudi portugalsko, se je leta 1735 odpravil na Kitajsko. Kot dober matematik je v Pekingu, kamor je prispel leta 1937, na cesarskem dvoru dobil službo. Najprej je bil namestnik predstojnika Cesarskega astronomskega urada in zatem prevzel mesto predstojnika, ki ga je obdržal vse do svoje smrti leta 1774. Na Kitajskem je bil eden redkih tujcev s tako visokim državnim nazivom, med jezuiti pa najdlje na čelu astronomskega urada.
Kot vodja urada, je zapisal Saje, je imel Hallerstein zelo zahtevno nalogo, saj je moral usklajevati interese jezuitov s cesarskim dvorom na eni strani in na drugi strani s kitajskimi učenjaki, ki so delali v njegovem uradu. Pri čemer se je izkazal tako za odličnega znanstvenika kot diplomata. Hallersteinovo znanstveno delo je bilo obsežno, poleg astronomskih opazovanj, korekcije kitajskega koledarja in izdelave ekvatorialne obročaste krogle oziroma astronomskega opazovalnika je med drugim odkril komet, izdelal geografske karte in na podlagi registra dvornih dohodkov naredil prvi izračun števila kitajskega prebivalstva za leti 1760 in 1761 ter tedanjo Evropo osupil z oceno, da je imela Kitajska skoraj dvakrat toliko prebivalcev kot Evropa. Za znanstveni dosežek tistega časa velja tudi Hallersteinov zvezdni opazovalnik, ki je nastal po cesarjevem naročilu, naprava pa še danes stoji na ploščadi starega observatorija v Pekingu. Z repliko astronomskega instrumenta tako del daljne zgodovine prihaja tudi v ljubljanski javni prostor.
