Ko smo minulo sredo in v četrtek popoldne vstopili v Center Rog, je bilo v hiši ob Ljubljanici živahno. Ljudje so se družili v lokalih na Petkovškovem nabrežju, na sončno sredino popoldne so kramljali na dogodku pred modno trgovino LJFW, ležalniki in mize na terasi kavarne Specialka v prvem nadstropju so bili polni, enako velja za delovne mize na hodnikih, kjer so se nad zapiske in računalnike sklanjali predvsem študentje, kar je v ozadju spremljal zvok namiznoteniške žogice. Igro sta si privoščila mlada fanta, oba sveža uporabnika novega Roga. Nazar Mayorov, ki je poznal tudi stari Rog – Avtonomno tovarno Rog, predvsem skate park, je začel v novi ustvarjalni center zahajati v zadnjem času. »V Rog se pridem učit in počivat na teraso, od koder je lep razgled. Pričakoval sem, da bo po prenovi slabše. Imam nekaj nostalgije po prejšnjem prostoru, ampak ni slabo, kot so zdaj uredili. Ideja o labih, kjer poteka skupna uporaba opreme in delavnic, je dobra.« Mladi fant je tokrat v novi ustvarjalni center pripeljal prijatelja, študenta, ki je v Rog vstopil prvič in zanj pred tem niti ni vedel. Prvi obisk ga je prepričal, da se bo najverjetneje še vrnil.
V galeriji ob kavarni Specialka, kjer srkaš kavo ob slikovitem pogledu na Ljubljanico in mesto naokoli, si je do 6. aprila mogoče ogledati razstavo Katalog slovenskih glin lončarja in industrijskega oblikovalca Urbana Magušarja. Več kot 100 vzorcev gline je prispevalo več kot 35 lončarjev, oblikovalcev in drugih posameznikov iz vse Slovenije. Vzorce so testirali v Magušarjevi hiši, rezultati pa so predstavljeni na razstavi.
V prvem nadstropju Roga na 300 kvadratnih metrih deluje tudi knjižnica, ki ponuja 18.000 enot knjižničnega gradiva. Ob sredah ob 17. uri je na sporedu Ura pravljic, ki smo jo ob našem obisku nekaj trenutkov iz daljave spremljali v tišini. V prostoru je bilo čutiti globoko pozornost, zavezano poslušanju. Pravljice otrokom od 4. leta starosti naprej pripovedujejo pravljičarji iz knjižnice.
Delovne mize na hodniku
Pozornost, posvečena vpijanju znanja, utrjevanju naučenega, izmenjavi znanj in idej, pa v Rogu poteka tudi na hodnikih vseh nadstropij. Velike delovne mize, pa tudi manjše pred knjižnico, so bile vse zasedene. Zaradi dinamičnosti v stavbi tišina ni zagotovljena. »Zvoki me ne motijo, a če bi se morala kaj na pamet naučiti, tega ne bi počela tu. Da predelaš in prebereš stvari, pa dogajanje okoli ni moteče,« je dejala študentka drugega letnika medicine. Dodala je, da se v Rogu uči veliko bodočih zdravnikov. Prejšnjo sredo so tako za delovnimi mizami študentje različnih letnikov medicine denimo študirali patologijo in hematologijo, študentki arhitekture pa sta preučevali armiranobetonske stavbe, in to ravno na mestu, kjer so pred dobrimi stotimi leti staro tovarno nadgradili z armiranobetonsko skeletno konstrukcijo in je to postal prvi tovrstni tovarniški objekt v Ljubljani. Na eni od miz se je za izpit o grafičnih materialih učila tudi študentka grafičnih in interaktivnih komunikacij. »Všeč mi je svetloba, hkrati pa vidiš druge ljudi, ki delajo, kar ti pomaga pri produktivnosti. Če se učim, uporabljam slušalke, da zadušim zvok,« je razložila.
Med mladimi, ki so v sredo popoldne zasedali delovne mize, jih je bilo nekaj v Rogu prvič. Sem so jih pripeljali prijatelji, ustna reklama ali pa instagram in tiktok. Dve študentki medicine sta prišli zaradi kavarne, ker sta videli objavo na družbenem omrežju, na lokaciji pa navdušeno ugotovili, da so tu tudi knjižnica in prostori za učenje. »Ambient in svetloba sta zelo lepa. Za ponavljanje in skupinsko učenje je tu odlično,« je poudaril tudi študent medicine Žan Vrdjuka. Njegova sošolka Kaja Blažka Žnuderl, ki je sedela nasproti in mu je Rog predstavila, pa je povedala, da je pred kakšnima dvema tednoma učenje v Nuku zamenjala za učenje v Rogu. »Tu je čisto drugo vzdušje. Veliko je svetlobe, bolj je sproščeno in stoli so zelo udobni, kot če bi kavč prerezal na pol. S seboj lahko prineseš tudi hrano, hkrati pa ti tu ni treba ničesar kupiti, da lahko sediš. Moj najljubši del je, ko pridejo spodaj v park babice sprehajat pse.« Skozi velika Rogova okna pa ni prijeten samo pogled na Park izbrisanih, temveč je po besedah študentke lepo opazovati tudi, kako sonce zahaja za zvonik šentpetrske cerkve. V skupnostnih prostorih pa ob našem obisku niso bili samo študenti, za eno od miz je na svojem projektu delal denimo zaposleni računalničar. Uporaba je tako večgeneracijska, kar je potrdila tudi oblikovalka in arhitektka Urška Sadar, ki v enem od Rogovih studiev ustvarja od novembra.
Hiša je zaživela
»Rog je odlično zaživel. V Sloveniji ni ustanove, ki bi ponujala toliko strojev in znanja na eni lokaciji. Na začetku je moralo vse steči, zdaj pa je že zelo živahno. Opazila sem uporabnike vseh starosti, ljudje so ves čas v coworkingu, prav tako tudi v fablabu, kjer sama veliko delam. Zdi se mi, da je program, kako se vse povezuje, dobro premišljen na več ravneh,« je navdušenje izrazila Urška Sadar, ki se je s podobnim konceptom ustvarjalnega središča, čeprav v veliko manjšem merilu, pred leti srečala že v Utzonovem centru na Danskem. Tam je preživljala vikende in v labih izdelovala uporabne predmete za dom.
Različne načine uporabe opažajo tudi v Rogovih delavnicah oziroma labih, ki jih je devet: kuharski, tekstilni, lesarski, kovinarski, zeleni, keramičarski, steklarski, za izdelavo nakita ter fablab, delavnica, za katero je zaradi 3D-tiskalnika, rezalnika in drugih digitalnih proizvodnih orodij največ zanimanja. V delavnicah uporabniki delajo na svojih projektih ali pa vanje vstopajo iz praktičnih razlogov. Tako si je ena od uporabnic v fablabu s pomočjo 3D-tiskalnika izdelala rezervni del za tuš kabino, ki bi jo sicer morala v celoti zamenjati, prav tako so že natisnili kleklje in kazalo za knjigo, medtem ko sta usposabljanje za delo v kovinarski delavnici opravila tudi uporabnika, ki nameravata popraviti domačo ograjo.
»Rog se mi zdi dober prostor za grajenje skupnosti in povezovanje ter sodelovanje na različnih področjih,« je prepričana oblikovalka Nina Podobnikar, ki je v zadnjem mesecu redna uporabnica delavnice za izdelavo nakita. O tem, kako je delo v delavnicah, kjer poteka izmenjava znanja, navdihujoče, je pripovedovala tudi Urška Sadar, ki poleg fablaba uporablja še lesarski in kovinarski lab. Vanje hodi v odprtih terminih in dela na svojih projektih, udeležuje pa se tudi različnih delavnic in pravi, da se je v Rogu tudi že veliko naučila.
Delavnice so ob četrtkih
V Rog smo se vrnili v četrtek popoldne, ko so na sporedu predvsem organizirane delavnice. Okvirni programski ritem hiše je namreč naslednji: ob torkih so usposabljanja, ob sredah tečaji ter ob četrtkih in sobotah delavnice. Ob našem četrtkovem obisku so potekali dve delavnici in tečaj. Ena delavnica je bila eksperimentalna z naslovom Glina: anorganski in organski materiali, ki jo je vodil Urban Magušar, v kuharski delavnici pa je svoje znanje udeleženkam delila Darja Končarevič, avtorica kuharskih knjig Toplo priporočam in Vsi za mizo ter lastnica lokalov Bazilika in Bife. Vzdušje med kuhanjem je bilo zelo sproščeno, koncept jedilnika, ki je zaobjemal vse od aperitiva do sladice, so bile jedi za druženje, ki jih lahko narediš za dve ali pa 14 oseb. »Prvič sem tu in sem čisto navdušena. Sama nisem neka kuharica, ampak Darja vse to naredi s takšno lahkoto, kot da je kuhanje pesem. Všeč mi je tudi, ker s hrano naredi tudi neko zgodbo za druženje,« je svojo izkušnjo podelila ena od udeleženk.
Nasprotno od kuharske delavnice, kjer so zrak poleg kulinaričnih vonjav polnile še besede in smeh, je bila tekstilna delavnica zavita v zbrano tišino. Udeleženke pod mentorstvom kostumografinje Andreje Stržinar so vsaka za svojim šivalnim strojem šivale grajski kostum iz 14. stoletja. »Prišla sem zaradi učenja tehnik šivanja, ki so drugačne od sodobnih,« je med šivanjem povedala tečajnica Alanka Holešek, sicer garderoberka in ustvarjalka kostumskih podob iz Šaleškega folklornega društva iz Velenja.
V Centru Rog pa sta na umetniški rezidenci trenutno Frank Melendez in Nancy Diniz, ustanovitelja raziskovalnega in oblikovalskega studia bioMATTERS s sedežem v New Yorku in Londonu. Za labe in stavbo nasploh umetnik pravi, da so odlični. »Ves čas se nekaj dogaja. Zelo je živo z različnimi aktivnostmi,« je svoje izkušnje v Rogu strnil Frank Melendez.
