Preden je kulturni minister Vasko Simoniti končal mandat, se je s poslovnežem Jožetom Pečečnikom pogajal o tem, da bi država odkupila Pečečnikov delež Plečnikovega stadiona. O kakšni ceni sta se pogovarjala, za zdaj ni znano. Pečečnika smo prosili za podrobnosti o dogovorih s Simonitijem, vendar na naša vprašanja ni odgovoril. Je pa za časopis Delo nedavno dejal: »Nekdanji minister mi je dal ponudbo, ki ima rep in glavo. Ponudba je bila mali obliž na izgubo kapitala in 15 let kalvarije.«
Ministrica ni govorila s Pečečnikom
Pečečnik, ki je direktor projektne družbe Bežigrajski športni park, je še razkril, da dogovora s Simonitijem na koncu ni sklenil. Tega ni storil, je povedal Pečečnik, ker se mu je zdelo neetično podpisovati pogodbo tik pred iztekom mandata vlade Janeza Janše in ker bi jo nova vlada Roberta Goloba označila za sovražno. »Novi kulturni ministrici Asti Vrečko in premierju Robertu Golobu sem poslal jasno sporočilo, da sem pripravljen prodati, če želi država kupiti.« Na kulturnem ministrstvu so potrdili, da se ministrica s Pečečnikom doslej še ni pogovarjala, pripomnili pa so, da v času mandata Simonitija ni prišlo do »resnejših premikov glede prodaje Pečečnikovega dela državi«. Glede na dejstvo, da ministrstvo v proračunih za prihodnji dve leti nima denarja za Plečnikov stadion, je, kot kaže, malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja o nakupu Pečečnikovega deleža.
V kako slabem stanju
je spomenik?
Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da iščejo trajno rešitev za spomenik, ki bi zagotovila ohranitev Plečnikove dediščine. »Območje predstavlja velik potencial za razvoj javnega prostora za Bežigradom, ki ga želi ministrstvo razvijati skupaj z mestno občino,« so poudarili. Zagovarjajo stališče, da so najboljši primeri prenov, ohranjanja in oživitve kulturne dediščine tisti, kjer je dediščino odkupila in jo upravlja lokalna skupnost.
Na ministrstvu so razkrili, da so naročili izdelavo novelacije konservatorskega načrta. Ta naj bi pokazala, kolikšen delež spomenika je v slabem stanju, koliko je uničenega in kaj je mogoče restavrirati. Ministrstvo naj bi prav tako pripravilo finančno oceno prenove stadiona in situ. Ta ocena bo nato služila kot osnova za razmislek o možnih pristopih k oživitvi stadiona, so še dodali na ministrstvu.
Če država ne bo hotela kupiti njegovega deleža na stadionu, je Pečečnik napovedal, da bo pač pridobil gradbeno dovoljenje in izvedel projekt. A ta načrt je še vedno negotov ravno zaradi postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor sicer res ponovno vodi postopek izdaje dovoljenja, toda ali se bo končal v korist Pečečnika, še ni gotovo. Izvedeli smo namreč, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZKVDS) na pobudo okoljskega ministrstva izdal dopolnitev h kulturnovarstvenemu mnenju iz februarja 2021 in tudi v tem dokumentu vztraja: »S to dopolnitvijo ZVKDS negativnega kulturnovarstvenega mnenja ne spreminja in ostaja pri stališču, da načrtovana gradnja Bežigrajski športni park ni sprejemljiva, saj ni skladna z varstvenim režimom, določenim s predpisi iz pristojnosti ZVKDS«. Zavod ugotavlja, da Pečečnikov projekt predstavlja »popolno podreditev spomenika novim posegom« in da za ohranitev kulturnega spomenika ni dovolj zgolj ohranitev posameznih dediščinskih elementov.
Zakaj enkrat pozitivno, drugič negativno mnenje?
ZVKDS je aprila 2019 Bežigrajskemu športnemu parku sicer sprva izdal pozitivno mnenje. A ministrstvo za kulturo, ko ga je vodil Simoniti, je februarja lani zavod opozorilo, da je bilo omenjeno pozitivno mnenje izdano v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Posledično je zavod spremenil mnenje v negativno, okoljsko ministrstvo pa je Pečečniku zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja. Zavrnitev je poslovnež sicer uspešno razveljavil na upravnem sodišču, zato je moralo okoljsko ministrstvo o vlogi ponovno odločati.
Glede na to, da je ZVKDS o praktično istem Pečečnikovem projektu najprej izdal pozitivno mnenje, nato pa negativnega, je v zadnji dopolnitvi svojega mnenja pojasnil to nasprotje. Pri prvi izdaji pozitivnega mnenja se je zavod oprl na več predpostavk: da bo Pečečnikov projekt ohranil elemente spomenika, ki so zavarovani z odlokom o razglasitvi Plečnikovih del za kulturne spomenike državnega pomena; da je projekt skladen z občinskim podrobnim prostorskim načrtom in da bo gradnja na vplivnem območju spomenika omogočala »vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika«. Kulturno ministrstvo je leta 2021 ugotovilo, da so bile te predpostavke napačne. Poglavitna je bila ugotovitev, da je treba spomenik varovati kot celoto. »Ohranjanja spomenika ni mogoče doseči z ohranitvijo posameznih
dediščinskih elementov, temveč zgolj kot celoto, pri kateri so še bolj kot posamični elementi pomembni odnosi med njimi, prostori, ki z njimi tvorijo celoto, ohranjeni pomeni in funkcije in ne nazadnje spomini in asociacije, ki jih celota materializira,« v dopolnitvi mnenja pojasnjuje zavod.
