Dolgotrajno zaprtje restavracije Pod strehco, ki zaradi epidemije ni delovala skoraj dve leti, v njej pa so pred tem zagotavljali obroke ranljivim skupinam, je privedlo do korenitih sprememb v humanitarnem programu. Z marcem je vodenje zavoda prevzela socialna podjetnica in družbena inovatorka Lenka Puh, ki je z novo ekipo oblikovala drugačen poslovni model. Kot pripovedujejo v zavodu, preplet socialnih svetov v restavraciji ni nikoli popolnoma zaživel; v ljudsko kuhinjo na Zaloški 42 so namreč poleg socialno ogroženih vabili tudi komercialne uporabnike, ki so s plačilom višje cene obroka zagotovili nižjo ceno obroka ekonomsko ranljivim. Vendar ker ta koncept ni deloval, so zdaj zasnovali novega. Ta poleg socialne – glede na to, da eno brez drugega niti ne gre več – stavi še na okoljsko odgovornost in tako trajnostno ravnanje v ospredje postavlja v najširšem pomenu besede. »Tople obroke, ki bodo nastali po načelu 'hrane ne mečemo stran', bomo ranljivim skupinam zagotavljali na različnih prevzemnih mestih, doma ali na siceršnjih mestih druženja, vendar pa smo ciljno skupino zožili na starejše in osebe z invalidnostmi. Delovno zmožni pa so vabljeni, da pridejo pomagat na katero od socialnih kmetij, s katerimi sodelujemo v skupini Etri, kjer si bodo z delom in s prispevkom svojega časa prislužili obrok. Delovno sposobnim namreč dostojanstvo vračaš s tem, ko jih povabiš k delu,« novo delovanje zavoda Pod strehco predstavlja socialna podjetnica Lenka Puh.
Uporaba prostora za tople juhe
Starejšim in invalidnim osebam, ki so socialno ogrožene, bodo tople obroke restavracije Pod strehco zagotavljali na različnih dejavnostih, namenjenih ranljivim skupinam. »Povezali smo se že z nekaterimi organizacijami, ki v Ljubljani izvajajo določene socialne programe, in jih povabili v naš prostor v Mostah, da svoje aktivnosti izvedejo pri nas, mi pa bomo poskrbeli za topel obrok.« Poleg tega v zavodu Pod strehco k uporabi njihovega prostora vabijo tudi vse druge organizacije, podjetja in posameznike, ki pa bodo uporabnino plačali z novo valuto – »toplo juho«. Za prostor in morebitno pogostitev uporabniki tako ne bodo plačali v evrih, temveč denimo s 50 juhami. Cena uporabnine, ocenjena v juhah, bo pravična. »Spodnjo vrednost bomo določili, vendar bomo veseli, če nam bo dal kdo več, saj bomo tako lahko socialno ogroženim razdelili več obrokov,« pojasnjuje Lenka Puh. Sicer spodnje cene za uporabo prostora še niso določili, za zdaj le velja, da je menjalna vrednost ene juhe tri evre. »Želimo si, da bi se čim več skupin do 50 ljudi odločilo dogodke speljati pri nas, pa naj gre za delovno srečanje, rojstne dneve, projektne sestanke, izobraževanja in drugo. Vsa hrana, ki jim jo bomo postregli, bo narejena skladno s trajnostnimi cilji, usmerjenimi k zmanjševanju podnebnih sprememb, embalaže in revščine,« je jasna sogovornica.
Obroki na dom
S toplimi obroki, ki jih bodo delili ranljivim skupinam, bo zavod Pod strehco po dogovoru oskrboval tudi mestne dnevne centre aktivnosti za starejše, prav tako bodo hrano vozili na dom. Zato starejše občane ali vse tiste, ki v Ljubljani poznajo starejše, za katere vedo, da bi bili veseli zdrave juhe, v zavodu pozivajo, da jih o tem obvestijo po elektronski pošti. Kot še pripoveduje Puhova, so poleg tega poskusno dogovorjeni s tremi taksisti, ki bodo kot darilo starejšim, ko jih bodo kam peljali, na koncu podarili juho v steklenem kozarcu. Bodo pa vse juhe in druge jedi zavoda Pod strehco narejene iz presežnih sestavin. »Povezali se bomo s pridelovalci hrane in jih nagovorili, da donirajo presežek hrane,« trajnostni model zavodskega delovanja še predstavlja socialna podjetnica. Juhe in druge vložnine bodo tudi konzervirali ter jih bodo tako še v tej obliki imeli pripravljene za uporabnike. Pri tem bodo v zavodu veseli pomoči družbeno odgovornih podjetij, ki bodo »z donacijami pokrila fiksne stroške te predelave in tako v svojo 'pozitivno' bilanco lahko konkretno zapisala izmerjeno družbeno odgovornost v pravi valuti«, še pravijo.
