Lahko bi rekli, da skoraj ni Kamničana in Kamničanke, ki ne bi vstopila v stavbo lokalnega kulturnega doma, pa naj gre za obiskovalca gledališkega, glasbenega, prireditvenega ali razstavnega programa ali za kakšnega drugega uporabnika. Teh v kamniškem domu kulture ni malo, saj imajo v stavbi svoje prostore različne organizacije in posamezniki. Med njimi so Mladinski center Kotlovnica, JSKD OI Kamnik, Glasbena šola Kamnik z baletnim in bobnarskim oddelkom, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, Mešani pevski zbor Odmev, Foto klub Kamnik, Rod bistriških Gamsov, Folklorna skupina Kamnik, ilustrator in stripar Ivan Mitrevski ter Planinsko društvo Kamnik, ki ima tam tudi plezalno steno.

V okviru razpoložljivih zmogljivosti Doma kulture Kamnik nekatere izmed dvoran oddajajo tudi za različne kulturne in športne dejavnosti ter prireditve, v njihovih prostorih pa Območno združenje Rdečega križa Kamnik dvakrat na leto organizira krvodajalske akcije. Infrastrukturno in vsebinsko je kamniški dom kulture nepogrešljivo vpet v lokalno okolje, z njegovim programom in prostori pa se prebivalstvo tako srečuje na različnih ravneh. Raznovrstnost vsebin, ki ga naseljujejo, priča o odprtosti ustanove, pri čemer osrednjo vlogo seveda zaseda program Doma kulture Kamnik, ki ga snuje in organizira štiričlanska ekipa. Anja Koleša in Anej Ivanuša sta programski vodji, koordinator kamniške kulture, ki veliko energije usmerja v sodelovanje s šolami, je Goran Završnik, tehnični vodja pa je Primož Jeras.

Poslanstvo kulturnega doma

V kamniškem domu kulture večji del programa izvajajo ljubiteljski ustvarjalci, kar so predvsem različna lokalna društva s svojimi letnimi produkcijami. Poslanstvo ustanove, kot poudarja Anej Ivanuša, je, da tako amaterskim kot profesionalnim ustvarjalcem ponujajo kakovostne storitve za predstavitve njihovega dela in da se kot ustvarjalci lahko razvijajo. »Kot kakovostno prizorišče je Dom kulture Kamnik pomemben tudi za že uveljavljene umetnike, saj z nastopanjem le na prizoriščih v Ljubljani in Mariboru ne morejo preživeti, z gostovanjem po domovih kulture pa imajo lahko več ponovitev predstav,« še en vidik predstavi sogovornik.

Kulturni domovi so s stališča decentralizacije kulture nepogrešljivi. »To je infrastruktura, ki jo imamo in jo je treba podpirati in programsko napolniti ter tehnično nadgrajevati. Pomembna je tako za lokalno kulturno življenje kot za razvoj kadrov, predvsem tehničnih,« poudarja Anej Ivanuša. »Tonski in lučni tehniki se s tem področjem lahko spoznajo že v Mladinskem centru Kotlovnica, ki deluje v spodnjih prostorih kamniškega doma kulture, nato naredijo kakšno predstavo pri nas pod mentorstvom tehničnega vodje Jerasa, z znanjem, ki so ga pridobili, pa si lahko poiščejo službo.« Pri tem se, kot dodaja Anja Koleša, sicer odpira problematika financiranja v javnem sektorju, saj je tehnični kader zaradi plačnih nesorazmerij med javnim in zasebnim sektorjem težko zadržati v javnih institucijah.

Še ena pomembna dimenzija obstoja kulturnih domov je dostopnost. Kot pravi Anja Koleša, »si vsak ne more privoščiti ogleda gledaliških predstav v Ljubljani ali recimo Mariboru, s prisotnostjo kulturne ustanove v lokalnem okolju pa je kultura tako bolj dostopna. Prav tako imamo razmeroma ugodne cene abonmajev, 70 evrov je redna cena gledališkega abonmaja za odrasle, 25 evrov je otroški.«

V abonmajih predstave
iz vse Slovenije

Močan programski steber Doma kulture Kamnik so ravno gledališki abonmaji, ki nagovarjajo mlado in odraslo občinstvo, pri čemer posebno pozornost pri snovanju abonmajskih programov namenjajo uvrščanju neodvisne gledališke scene. Gledalci pa si v kamniškem domu kulture lahko ogledajo različne produkcije institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč iz vse Slovenije, kar privabi tudi občinstvo iz Ljubljane. Za gledališki program, ki ga snuje Anja Koleša, pravi, da ga poskuša oblikovati čim bolj pestro. »Pozorna sem, da na naš oder pripeljem kakovostne, sodobne in družbenokritične predstave tako večjih gledaliških hiš kot tudi predstave neodvisne gledališke scene. Slednje so pogosto manj znane od večjih in komercialnih gledališč, vendar pa pogosto zelo inovativne in ustvarjalne.« Posebnost lokalnega kulturnega doma je zaradi njegove majhnosti v osebnem pristopu. Programski selektorji namreč svojo abonmajsko publiko poznajo, se na dogodkih pogovarjajo, njihovemu mnenju o programu pa sledijo tudi prek anket. Med ustvarjalci programa in abonenti se vzpostavi zaupanje, pravi Anej Ivanuša, ki se med drugim podpisuje pod izbor cikla koncertov Glasbe z okusom, kjer glasbo prepletajo s tematskimi kulinaričnimi večeri.

Več mlajšega občinstva

V Domu kulture Kamnik si želijo več mlajšega občinstva, ki ga je na njihovih dogodkih najmanj. Zato so se
letos lotili pilotnega projekta Potovalci, abonmaja, ki nagovarja najstnike. Mlade gledalce si želijo privabiti v gledališče zunaj rednih šolskih obveznosti, pri čemer jih spodbujajo, da uporabijo javni prevoz. Predstave v abonmaju se zato začenjajo ob 18.15, kar je vezano na kamniški vlak, ki na železniško postajo Kamnik Graben iz Ljubljane prek Trzina in Domžal pripelje vsak dan ob 18. uri. Kot
pravita programski vodji doma kulture, so bili z obiskom prisrčne predstave o slavni Marie Curie, ki je bila pod okriljem abonmaja Potovalci prva na ogled, zadovoljni. Mladi gledalci so sredi maja napolnili skoraj pol dvorane, kar je za začetek obetavno, pomembno spodbujevalno vlogo pri tem pa so odigrale tudi šole. V naslednji sezoni si ekipa Doma kulture Kamnik s Potovalci želi povezati še druga mesta ob kamniški železnici.