Velike platforme, pomanjkljiva zaščita je naslov novega poročila zagovorniške organizacije Fairplay, ki se je tudi v sodelovanju s slovenskim zavodom Vsak lotila zanimive raziskave. Ta je pokazala, da je zasebnost otrok po svetu neenako zaščitena, prav tako imajo neenak dostop do pogojev uporabe na platformah tiktok, whatsapp in instagram. »Poročilo razkriva, kako smo ustvarili digitalno okolje, v katerem imajo mladi iz neevropskega prostora veliko slabšo podporo in zaščito pri uporabi digitalnih izdelkov kot njihovi vrstniki v Evropi,« je razložila Katja K. Ošljak iz nevladne organizacije Vsak in dodala, da poročilo izpostavlja številne skrb zbujajoče razlike v delovanju platform za mlade iz 14 različnih držav, vključno z Brazilijo, Indonezijo, Slovenijo in Združenim kraljestvom. »Tiktok na primer evropskim mladoletnikom zagotavlja boljšo zaščito kot drugim uporabnikom, mlajšim od 18 let. Zato se sprašujemo, ali tiktok resnično namerava mladim po vsem svetu zagotoviti ustrezno varno uporabo svoje aplikacije.«
Osnovnošolci na tiktoku,
dijaki na instagramu
Nedavna raziskava Medijski repertoarji mladih, ki je od marca do junija letos pod vodstvom prof. dr. Tanje Oblak Črnič potekala na fakulteti za družbene vede in pedagoški fakulteti, je v anketo zajela 2301 osnovnošolca od 7. do 9. razreda in 1121 dijakov vseh letnikov gimnazij ter poklicnih in strokovnih srednjih šol. Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da je 53 odstotkov osnovnošolcev in osnovnošolk za najljubše omrežje oziroma aplikacijo izbralo tiktok, 48 odstotkov instagram in samo 2 odstotka whatsapp. Pri dijakih in dijakinjah je slika nekoliko drugačna, in sicer jih je kar 72 odstotkov izbralo instagram kot enega izmed treh najljubših omrežij; tiktok jih je izbralo 48 odstotkov, whatsapp pa prav tako le 2 odstotka. Sicer pa so osnovnošolci pri vprašanju, katera tri omrežja so njihova najljubša, največkrat izbrali snapchat (71 odstotkov). Snapchat je tudi zelo priljubljen med srednješolci, in sicer ga je med tri najljubša omrežja uvrstilo 63 odstotkov dijakov.
Vsaka od treh platform, vključenih v raziskavo Fairplaya, ima glede na državo različne minimalne starostne zahteve, čeprav ponuja enake storitve po vsem svetu. Na podlagi ugotovitev v poročilu so zagovorniške organizacije z vsega sveta v začetku tedna poslale pismo izvršnemu direktorju TikToka Shou Zi Chewu, v katerem ga pozivajo, naj podjetje resno obravnava diskriminatorne prakse, ki jih je razkrila raziskava. »Ko odraščamo z družbenimi mediji, je moja generacija poskusni zajček,« je povedala 17-letna Kelsey Wu iz Kalifornije. »Trenutno smo na točki, ko ni zaščite in doživljamo negativne učinke iz prve roke. To je nepošteno, zlasti glede na razkritje podatkov o škodljivosti družbenih medijev na področju duševnega zdravja mladih. Na tehnoloških podjetjih je, da ta opozorila vzamejo resno, na zakonodajalcih pa, da pripravijo predpise.«
Drugorazredna zasebnost
in varnost
Kot še poudarja Ošljakova, se vključeni v raziskavo trudijo, da bi odpravili dokumentirane neenakosti, hkrati pa so zakonodajalce pozvali, naj sprejmejo strožjo zakonodajo, ki bo od ponudnikov platform zahtevala izboljšanje storitev in največjo možno skrb za dobrobit mladih. »Razumno je pričakovati, da bo podjetje, ko ugotovi, kako lahko svoje izdelke izboljša, to uvedlo univerzalno za vse. Vendar nas družbena omrežja spet puščajo na cedilu in še naprej dopuščajo nepotrebna tveganja za mlade uporabnike svojih platform,« je dejala Rys Farthing, soavtorica poročila in raziskovalka pri Fairplayu. »Zakonodajalci morajo ukrepati in sprejeti predpise, ki naj prisilijo ponudnike digitalnih storitev, da bodo svoje izdelke zasnovali na način, ki je mladim primeren. Številne jurisdikcije po vsem svetu preučujejo tovrstne predpise. V Kaliforniji bi kodeks starosti primernega oblikovanja storitev, ki ga trenutno obravnava senat, lahko odpravil nekatera tveganja za mlade na družbenih omrežjih. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da jim bodo družbena omrežja ponudila drugorazredno zasebnost in varnost.«
Katja K. Ošljak opozarja, da tudi mladi slovenski uporabniki omrežja tiktok niso ustrezno obravnavani. »Še bolj problematično pa je dejstvo, da šolarji pri svojem šolskem delu uporabljajo veliko drugih podatkovno predatorskih orodij, kot sta teams in zoom, kar MIZŠ celo priporoča z željo po digitalizaciji šolstva. Pri čemer se odgovorni morda ne zavedajo, da s tem nekritično prispevajo k problematičnim praksam datafikacije in poblagovljenja mladih, in to v šolah, ki so tradicionalno veljale kot varni in mladim prijazni prostori.«
