Sredi junija sta občina Ankaran in ministrstvo za notranje zadeve pri okrajnem sodišču v Postojni sklenila sodno poravnavo v sporu zaradi lastništva nepremičnin na treh hektarjih površin, ki se nahajajo na severnem delu Debelega rtiča. Gre za nekdanji policijski kamp s plažo, ki je še vedno priljubljena točka domačinov, sosedov z druge strani meje in nekaterih turistov.
Kot so nam pojasnili na ankaranski občini, je bila poravnava sklenjena z dnem podpisa obeh strank. Veljavna pa bo postala ob izpolnitvi odložnega pogoja – pridobitvi cenitve premoženja, ki jo izdela sodni cenilec (cenitev so na občini že prejeli), in pridobitvi sklepa vlade. Ankaranski občinski svet je soglasje podal že na seji marca letos, ko je vnaprej potrdil vsebino predloga sodne poravnave. Kot pravijo na občini Ankaran, pričakujejo, da bo poravnavo čim prej potrdila še vlada.
»V sporu, v katerem je šlo za ugotavljanje lastninske pravice, smo skupaj prišli do sporazumne in uravnotežene rešitve, s katero bi udejanjili tako javni interes Republike Slovenije na področju notranjih zadev kot interes občine Ankaran na področju varovanja naravnih vrednot,« so nam pojasnili na ankaranski občini. Do zaključka postopka sta stranki zavezani, da tehničnih podrobnosti dosežene poravnave ne bosta razkrivali.
Turizem in krajinski park
Občina je že s pripravo občinskega prostorskega načrta prepoznala, da bi območje namenila predvsem turizmu, ki je bil tu od nekdaj prisoten. »Poleg tega je v območje smiselno umestiti infrastrukturo za potrebe Krajinskega parka Debeli rtič ter pristaniško infrastrukturo za javni potniški promet,« pravijo na občini in dodajajo, da bo za bodočo ureditev območja, ki bi zajemala vse našteto, potrebna priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar bo terjalo nekaj časa.
Medtem želi občina še naprej upravljati kopališče, vzdrževati javne zelene površine, izvajati javno službo upravljanja parkirišč, zagotavljati urejene javne sanitarije in osnovno gostinsko ponudbo ter z ureditvenimi posegi doseči, da bi objekti, ki danes niso v funkciji, vendarle zagotavljali boljšo oskrbo obiskovalcev območja.
Letos sta bili tako odprti igrišči za odbojko in košarko, na plaži je reševalec iz vode, čez cesto je parkirišče, na tamkajšnje kopališče vozi tudi avtobus, ki povezuje plaže v občini. Prejšnja leta je bil odprt še gostinski obrat, ki pa ga letos občini kljub več razpisom ni uspelo oddati v najem. Območje je del krajinskega parka, na morju sta zato prepovedana promet z motornimi plovili in sidranje.
V kampu so begunci
Predmet sodnega spora so sicer nepremičnine v lasti Republike Slovenije, ki jih upravlja notranje ministrstvo, medtem ko so zraven počitniški objekti, ki so jih pred leti oddajali za oddih zaposlenim v policiji, MNZ in inšpektoratu za notranje zadeve ter drugim osebam na podlagi pravilnika o počitniški dejavnosti MNZ.
V delu objektov so zdaj nastanjeni begunci iz Ukrajine na podlagi sporazuma med MNZ in uradom za oskrbo in integracijo migrantov. Ti objekti niso predmet spora, sporazum pa velja, kot so nam pojasnili na ministrstvu, do 4. marca 2026. »Za območje Debelega rtiča je izdelana strategija razvoja, uresničitev pa je odvisna od nadaljnje rabe objektov za potrebe urada za oskrbo in integracijo migrantov ter razpoložljivih finančnih sredstev,« so nam na vprašanje, kako nameravajo v prihodnje urediti območje, ki bo po razrešitvi spora pripadlo njim, odgovorili na ministrstvu.
