Japonska češnja Prunus campanulata, po angleško tudi cold scarlet cherry, ki je pred dnevi presenetila s svojim cvetenjem, je v ljubljanski Botanični vrt prišla leta 1999, skupaj s 300 sadikami, kot darilo države Japonske. Šlo je za pozornost, ki jo je Japonska izkazala Sloveniji kot uvod v gospodarsko sodelovanje med državama. »Vsako rastlinsko vrsto, ki pride od daleč, je treba nekaj časa imeti v karanteni. Preden jo prenesemo na stalno rastišče, preverimo, ali ni s sabo prinesla kakšne bolezni, škodljivcev,« je povedala Blanka Ravnjak, raziskovalka v Botaničnem vrtu, in dodala, da so večino od 300 sadik japonskih češenj posadili v Biološkem središču ob Večni poti, kjer je bil takrat predviden tudi nov Botanični vrt. Nekaj so jih obdržali in posadili tudi v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti, kjer danes raste kar 11 dreves različnih vrst češenj.
Cepili na divjo češnjo
Posebnost cvetoče češnje Prunus campanulata je v tem, da sodi med subtropske rastline, kar pomeni, da njen čas za cvetenje, vsaj v teoriji, še ni prišel. »V prejšnjih zimah, ki so bile bistveno hladnejše, kot je letošnja, se je dogajalo, da so drevesa pomrznila in potem na novo odgnala iz tal. Zato smo nekatere od teh precepili na našo divjo češnjo, kar se je dobro obneslo. Tudi Prunus campanulata je cepljenka. Morda lahko kot zanimivost omenim, da je naša češnja med prvimi cvetočimi – vsaj kar se te vrste tiče. Po naših podatkih je zacvetela celo prej kot v matični domovini,« je pripovedovala sogovornica.
Da je češnja letos malo pohitela, pove tudi podatek, da še nikoli prej ni cvetela hkrati z zvončki. »Res je tudi, da so zvončki letos nekoliko bolj pozni, češnja pa nekoliko bolj zgodnja. Da sta obe rastlini zacveteli hkrati, na neki način že kaže na spremembo klime tudi pri nas,« je dejala strokovnjakinja. Vremenoslovci za naslednji teden ponovno napovedujejo drastičen padec temperatur, tudi do nekaj stopinj pod ničlo. Blanka Ravnjak je pojasnila, da pri okrasnih rastlina pozeba, razen z estetskega vidika, ne povzroči večje škode. »Ko govorimo o kulturnih vrstah, kot je recimo sadno drevje, pa so takšna nihanja temperature zelo problematična. Ko začnejo rastline prehitro brsteti in cveteti, kar že lahko vidimo, lahko brsti in cvetovi ob nizkih temperaturah pomrznejo. Drevo nima plodov. Posledično ni hrane za opraševalce in pogosto takšna dogajanja šibijo obnavljanje vrst ter preživetje opraševalcev v okolju.«
Če vas bo pot v naslednjih dneh vodila v ljubljanski Botanični vrt, boste češnjo s temnordečimi zvončastimi cvetovi v vrtu hitro našli. Morda vas bo navdušilo tudi sosednje, prav tako cvetoče drevo. Gre za češnjo, ki jo krasijo odprti cvetovi nežne roza barve. »To je jesenska cvetoča češnja, ki cveti že vse od jeseni. Tudi na njo vpliva klima. Ker ni bilo hujše zime ali snega, prav tako ne večjega nihanja v temperaturi, ves čas pa je bilo dovolj tudi vlage – lahko rečemo, da imamo atlantsko klimo – se te vrste dreves pri nas odlično počutijo,« je pogovor med sprehodom po vrtu zaključila gostiteljica.
