Kot je v poslovnem poročilu za lani zapisal Kovačić, je bil delež omenjene izgube v celotnih prihodkih 2,58-odstoten. Lanski prihodki so sicer znašali 161,7 milijona evrov in so glede na leto prej porasli za 7,2 milijona evrov.
Osrednji poslovni cilj v letu 2024 je bil povečati prihodke s povečano realizacijo programov in s tem doseči boljše poslovne izide kot leta 2023 ter skrajševati in ohranjati čakalne dobe.
Na oviro so po Kovačićevih besedah naleteli že na začetku leta 2024 z zdravniško stavko, ki je povzročila izpade programov, zmanjšano realizacijo programov in razkrila ter prinesla na površje še druge dejavnike, ki imajo širši in daljnosežni vpliv, kot je denimo umik soglasij za delo preko 40-urnega delavnika. Zaustavljeno je bilo tudi izvajanje dodatnih programov, ki imajo pomemben vpliv na skrajševanje oz. vzdrževanje čakalnih dob.
Kovačić je tudi pojasnil, da se je aprila lani začelo stanje na področju izvajanja zdravstvenih programov počasi normalizirati, posledice pa so se najbolj občutile in bile vidne na povečanih čakalnih dobah in številu čakajočih.
Zato so poleg rednega dela začeli izvajati nacionalne prioritetne programe po sklepu ministrstva za zdravje. Sicer pričakovani padec obsegov programov v poletnih mesecih je prinesel dodatne izgube v poslovanju. Sprejeli so ukrepe za izboljšanje poslovanja tako na prihodkovni kakor na ravni stroškov, ki jih je obravnaval tudi svet zavoda.
Celjska bolnišnica se je tudi lani soočala s kadrovsko problematiko v vseh poklicnih skupinah, ki se je še zaostrila na področju radiologije in jo rešujejo z drugimi oblikami dela namesto rednimi zaposlitvami, kar povzroča dodatne nepokrite stroške.
Kovačić je opozoril, da je zastarela in iztrošena medicinska oprema na področju nuklearne medicine v bolnišnici sredi leta 2024 terjala takojšnje ukrepanje. Vodstvo bolnišnice je skupaj s svetom zavoda nemudoma pristopilo k reševanju, žal do rešitve ni prišlo. Kritične razmere so se prestavile v leto 2025, ko je že resno ogroženo izvajanje programa nuklearne medicine v celjski bolnišnici, meni Kovačić.
Letos od ministrstva pridobili potrjen seznam financiranja več potrebne medicinske opreme, med katerimi so tudi gama kamere.
S pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije je lani celjska bolnišnica pridobila tri nove programe, in sicer kardiokirurgijo, mobilni paliativni tim ter samostojno specialistično ambulantno dejavnost pnevmologije, in tudi vse začeli izvajati.
Po direktorjevih besedah pa še čakajo na odobritev predlogov za druge programe. "Med prioritetnimi so širitve na področju nevrokirurgije, ki je že dosegla visoko razvojno raven in gre k cilju samostojnega oddelka," je še izpostavil Kovačić.
