Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je na srečanju z župani štirinajstih občin v porečju Savinje predstavil že opravljena in načrtovana dela na vodotokih v Spodnji Savinjski dolini. »Državni prostorski načrt (DPN) za Spodnjo Savinjsko dolino je v zaključni fazi, jeseni bo javno razgrnjen in upam, da bo v prvi polovici leta 2026 tudi sprejet. Za to se bom osebno zavzemal, dokler bom na tem položaju. Se pa zavedam, da gre za velik poseg, mislim, da največji v Sloveniji, s katerim bodo nekatera območja trajno regulirana,« poudarja minister Jože Novak. Na Vranskem pa država načrtuje gradnjo mokrega zadrževalnika, ki bo služil tudi za namakanje v kmetijstvu, zato se morata občina in Direkcija RS za vode (DRSV) čim prej dogovoriti z lastniki zemljišč glede odkupa. Projektna dokumentacija je pripravljena, gradnja bi se lahko začela prihodnje leto. Hkrati je minister županom predstavil delovni predlog DPN za Spodnjo Savinjsko dolino in z njim povezane ukrepe. »Opravljenega je bilo veliko strokovnega dela, strokovnjaki pa so izračunali, da bi lahko deset milijonov kubičnih metrov vode zadržali že v zgornjem delu Savinje, enako količino pa tudi v njenem spodnjem delu,« je dejal Novak.
Eden od suhih zadrževalnikov, ta bi zadržal okoli 20 odstotkov vode, je predviden na območju Letuša v občini Braslovče, kjer nameravajo odstraniti v ujmi poškodovane stanovanjske objekte. V porečju Savinje je bilo sicer za sanacijske ukrepe lani namenjenih 20,8 milijona evrov, za letošnje in prihodnje leto pa je za občine Spodnje Savinjske doline namenjenih 56,4 milijona evrov.
Kmetom pravične odškodnine
Alenka Zupančič iz DRSV je pojasnila, da je trenutno v DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline predvidenih osem suhih zadrževalnikov in en večnamenski, mokri, ki bo lahko služil tudi za namakanje. Za to je predvidenih 450 milijonov evrov, jih bo pa še treba umestiti v prostor in odkupiti zanje vsa potrebna zemljišča. Gradnja mokrega zadrževalnika je predvidena na vodotoku Gozdnica v občini Tabor, ki je desni pritok Bolske. »Na DRSV že pripravljamo javno naročilo za izdelavo pobude DPN tudi za porečje Drete,« razkriva Zupančičeva.
Tomaž Žohar, župan občine Braslovče, se strinja, da so suhi zadrževalniki edini način, da se nadzoruje razlivanje Savinje in zagotovi poplavna varnost na njenem celotnem porečju. V braslovški občini bodo zgradili dva, enega v Letušu in enega na porečju reke Bolske, ki meji na občino Prebold. »Bo pa za to treba najti ustrezen kompromis in sorazmerje med ohranjanjem kmetijskih zemljišč in prostorom, ki ga bomo namenili naravi oziroma hudourniški reki Savinji. Brez dvoma pa so suhi zadrževalniki edini način za nadzorovano razlivanje Savinje,« pravi Žohar. Enako meni poslanec državnega zbora Aleš Rezar, ki je ob nedavnem obisku ministra v Žalcu dejal: »Ker vem, kakšni so nastavki za kompenzacije in odškodnine, in te so več kot radodarne za tiste, ki bi oddali potrebna zemljišča, se čudim, da razne civilne iniciative zadrževalnikom še naprej nasprotujejo, namesto da bi sedli skupaj.«
Da je treba kmetom ponuditi pravične odškodnine, hkrati pa čim manj posegati na intenzivna kmetijska zemljišča, poudarja tudi žalski župan Janko Kos. Je pa vesel, da so nekatere njihove predloge že upoštevali. »Denimo, da je treba vodo zadržati čim višje, v Letušu pa pridobiti prostor za njeno razlivanje, saj bo le tako dolvodno do Braslovč, Polzele, Žalca in naprej do Celja in Laškega priteklo manj vode,« meni Kos. »Kaj zadržanje deset milijonov kubikov vode v zgornjem toku Savinje pomeni za njeno gladino v Laškem, bodo povedali hidrologi. Zagotovo določeno izboljšanje bo, ali bo to dovolj, da ne bomo znova poplavljeni, pa ne znam oceniti,« pa je po srečanju dejal laški župan Marko Šantej, ki bo zadovoljen šele, ko se bo dela na porečju Savinje začela izvajati tudi v praksi.
