Leta 2021 je blejska reševalna služba imela sedem intervencij, lani že 14. Največ je nepredvidenih situacij. »Največja težava so hitre spremembe vremena, recimo na Bohinjskem ali Blejskem jezeru, kjer poleti v desetih minutah pride nevihta in iz čistega sonca pridejo metrski valovi, dež pa nad vodno gladino ustvari meglo kapljic, zaradi katerih plavalec težko diha,« opisuje vodja reševalcev Meta Zupančič. Marsikdo tudi hitro preceni razdaljo od Mlina do otoka ali pa dejstvo, da gre v primeru jezera za sladko vodo in je plovnost manjša. Pri svojem delu se podvodni reševalci srečujejo z zahtevnimi razmerami. »Ni enako petintrideset metrov globine na morju ali v jezeru. Voda v Bohinjskem jezeru ima na dnu 3, 4 stopinje Celzija, v morju je na tej globini še svetlo, medtem ko je tu že čista tema,« našteva Zupančičeva.
Število njihovih intervencij se iz leta v leto povečuje tudi zaradi vse večjega števila turistov in rekreativcev. Lani so tako v Blejskem jezeru poleti iskali švicarskega državljana, ki je plaval iz Mlina na otok. Znanec, s katerim je plaval, ga je neuspešno poskušal reševati, a ga zaradi zelo motne vode pod gladino ni več videl. Potapljači so njegovo truplo našli na globini 14 metrov. Prav tako na Bledu so lani v priobalnem pasu iskali gospo, ki je odšla na sprehod in se ni vrnila, v Bohinju pa se srečujejo predvsem z nesrečami jadralnih padalcev. »V Bohinju večje iskalne akcije še ni bilo, če pa bo, bo stvar precej zahtevna,« ocenjuje Zupančičeva. Nekaj intervencij imajo tudi na rekah, predvsem s prevrnjenimi rafti na Savi, pa tudi utopljencem, katerega truplo se je zapletlo v rešetke hidroelektrarne.
Občina bo počakala na državo
Zdaj podvodni reševalci razpolagajo z dvema kompresorjema za polnjenje jeklenk, ki sta iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, kar pomeni, da sta obrabljena, pogosto potrebujeta servis. Zato so na pogodbene občine apelirali, da bi jim pomagale pri nakupu novega kompresorja. Ta bo po predračunih stal od 18.000 do 20.000 evrov.
»Počakali bomo na odgovor države, nato pa na koordinaciji županov občin Zgornje Gorenjske staknili glave in videli, kako naprej,« pravi blejski župan Anton Mežan. Če država ne bo imela posluha za to problematiko, se bodo obrnili na družbeno odgovorna podjetja ali v skrajnem primeru z rebalansom zagotovili več sredstev iz občinskih proračunov.
Podvodna reševalna služba (PRS) je v prvi vrsti financirana prek svoje matične organizacije Slovenske potapljaške zveze, ki od ministrstva oziroma uprave za zaščito in reševanje prejema denar za vse svoje enote, denar zagotavljajo tudi občine, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo, nekaj pa si ga reševalci potapljači priskrbijo sami z varovanji prireditev v vodi ali na vodi.
Vršilec direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin nam je pojasnil, da so v letu 2022 za delovanje Podvodnih reševalnih služb namenili 95.810,00 evrov, v kar so vključeni tekoči in investicijski transferji. »Reševalne službe se srečujejo s povečanimi zahtevami, tako upravno-administrativnimi kot tudi operativnimi, ki jih narekujejo vse bolj zahtevna specialistična znanja in oprema ter naraščanje števila intervencij. V ta namen si Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje vsako leto prizadeva za povišanje letnih finančnih sredstev,« pravi Behin. Dodaja, da se nakupi opreme oziroma obnavljanje obrabljene opreme izvaja v skladu z merili za organiziranje, usposabljanje in opremljanje PRS, za kar pa je odgovorna PRS sama.
