Zaposleni v ljubljanskem Botaničnem vrtu niso mogli skriti presenečenja in navdušenja nad zvedavimi otroškimi očmi, zlepljenimi prstki in škarjami v rokah najspretnejših otrok in občasno tudi nad kakšno solzico zaradi drobnih »bojnih« ranic na dlaneh, ki so nastale med izdelovanjem lesenih ladjic, ki so jih otroci dan kasneje s prižgano lučko spustili po Ljubljanici. Da je bil obisk družin nad pričakovanji, nam je potrdila tudi Blanka Ravnjak, raziskovalka v vrtu in vodja četrtkove delavnice. »Resnično nismo pričakovali tako množičnega obiska. Seveda so bile v preteklosti delavnice lepo obiskane, ampak takega obiska ne pomnim,« je povedala Ravnjakova, ki je v smehu potolažila skrb zamudnikov, da bi zmanjkalo materiala za izdelavo gregorčkov. Del poslanstva v Botaničnem vrtu je tudi izobraževanje in težnja po uporabi naravnih materialov, saj želijo otrokom pokazati, da lahko ustvarjajo iz materialov, ki jih najdejo v naravi. »Tako smo splav izdelali iz kitajskega miskanta, šopasto rastoče trave, ki smo jo morali porezati in bi sicer končala na kompostu. Otroci so travo v šopih zvezali v splav in nanj prilepili ptička ali dva, ki so ju izdelali iz borovih storžev. Za jajčka smo uporabili plodove ginka,« je še povedala strokovnjakinja iz Botaničnega vrta.
Gregorčki odpluli vse do Tikopije
V primerjavi z desetletno Manco, ki je na delavnici izdelala svojo prvo ladjico, pa ima z ročno izdelanimi barčicami veliko več izkušenj dve leti mlajši Nikolaj. Na delavnico je prišel v družbi staršev in mlajšega brata Petra. »Že v vrtcu, zdaj pa v šoli izdelujemo gregorčke. Tudi doma jih vsako leto delamo skupaj. Oči iz lesa izdela barčico, ki jo z bratcem pobarvava. Gregorček bo plaval po Gradaščici, nato potoval po Savi do Donave, naprej v Črno morje in v Tihi ocean. In tudi ta bo končal na otoku Tikopija,« nam je družinsko zgodbo o končnem cilju gregorčkov povedal Nikolaj, oče pa od zadaj tiho prišepnil, da gre seveda za izmišljen otok, ter dodal, da so letos prvič prisotni na vodeni delavnici. »Verjemite, po koroni hodimo na vse dogodke, ki nam jih uspe ujeti,« še v smehu pove glava družine Orlovič Žerjal.
Namesto plavajoče
bolje prava hiška
Gregorjevo velja za praznik, ko se ženijo ptički. Zato tudi v ljubljanskem živalskem vrtu pozivajo, da plavajoče hišice nadomestite s ptičjimi, z netopirnicami ali hoteli za žuželke. »V sodobnih sterilnih mestih brez špranj in dupel, na sterilnih poljih brez plevelov in škodljivcev je v zadnjih desetletjih skoraj za 60 odstotkov upadla populacija vrabcev, pregovornega simbola množičnosti,« so sporočili in pozvali, da prenehamo zimsko krmljenje ptic, krmilnice pa čim prej zamenjamo z gnezdilnicami. Prav tako bodo obiskovalci ZOO Ljubljana ta konec tedna, od 10. do 13. ure in od 14. do 16. ure, v družbi Ivana Esenka in drugih ornitologov izdelovali nekoliko drugačne, »žive« gregorčke – gnezdilnice za ptic. Na delavnicah bodo spoznavali tudi svatovanje ptic, izdelovali priboljške za ptice, prepoznavali ptičje napeve ter izvedeli veliko zanimivosti iz njihovega življenja.
