Poziv, da se hitrost na Dunajski cesti v Črnučah omeji z zdajšnjih 50 na 40 kilometrov na uro, je do zdaj zbral že več kot 600 podpisov. Podpisniki želijo, da se omejitev zniža na celotni trasi od krožišča z Obvozno cesto pri Avtošoli Ježica pa vse do križišča s Štajersko cesto. Zapisali so še, da Dunajska cesta v tem delu Ljubljane ni več mestna vpadnica, ampak cesta, ki poteka skozi naselje ter v neposredni bližini osnovne šole in vrtca. Zaradi visoke omejitve in neprimerne ureditve je cesta po njihovi oceni nevarna predvsem za kolesarje. »Izstopajoča nevarnost je dobrih 500 metrov dolg kolesarski pas od pošte v Črnučah proti centru Ljubljane. To je edini del Dunajske ceste v Ljubljani, kjer kolesarska površina ni ločena od površine za avtomobile. Razmejitev je izvedena zgolj s črto,« so zapisali.
Pri tem se sklicujejo na študije, ki ugotavljajo, da mora biti kolesarski pas na cestah z omejitvijo več kot 50 kilometrov na uro razmejen od cestišča zaradi varnosti. Pri tem so še dodali, da je cesta nevarna tudi na mestih, kjer je kolesarska steza nivojsko ločena, saj jo nenehno prekinjajo klančine dovozov. Opozorili so, da so na tem območju našteli več kot 80 takšnih klančin.
Poziv županu
Apel je nastal na pobudo kolesarskega župana Mateja Praprotnika, naslovljen pa je na ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Poziv mu bodo poslali, ko bodo zbrali tisoč podpisov. Pri tem bodo župana opomnili, da je omejitev hitrosti za podpisnike samo prehodni ukrep do celostne kolesarske sanacije območja. Omejitvi hitrosti v prid so še dodali, da se poleg večje varnosti zniža tudi raven hrupa in izpustov, otroci pa bodo šli lažje v šolo peš ali s kolesom. Praprotnik je tudi predsednik sveta staršev OŠ Maksa Pečarja, pod pozivom pa je podpisana tudi ravnateljica Zlatka Vlasta Zgonc.
Praprotnik je glede šole opozoril, da veliko otrok pripeljejo starši z avtomobilom, saj je trenutna prometna ureditev neprimerna in nevarna za druge oblike prevoza. »Naselja z nižjo hitrostjo so manj hrupna, manj onesnažena, varnejša in, kar je najpomembnejše, bistveno prijaznejša za druženje. Z nižanjem hitrosti se bo spremenila tudi dinamika življenja vzdolž Dunajske ceste v Črnučah. Nižja omejitev bo imela le majhen vpliv na potovalni čas, a velikega na izboljšanje varnosti otrok, ki v šolo želijo peš ali s kolesom,« pa je o drugih pozitivnih vplivih povedal Praprotnik. Gregor Kumer, predsednik četrtne skupnosti Črnuče, nam je povedal, da uradno niso seznanjeni s pozivom, a da ga bodo obravnavali na junijski seji.
Večja varnost
Prometni strokovnjak Gregor Pretnar iz družbe PNZ svetovanje in projektiranje je pojasnil, da znižanje hitrosti za deset ali celo dvajset kilometrov na uro zanemarljivo zniža potovalni čas. Znižanje hitrosti na 40 kilometrov na uro bi po njegovih izračunih potovalni čas podaljšalo samo za 15 sekund. Omejitev na 30 pa bi potovalni čas podaljšala za 82 sekund. »Redko kateri Črnučan se sicer pelje skozi vse Črnuče, kar je dodaten argument za zmanjševanje tranzita,« je o smotrnosti omejitve dodal Pretnar. Sprememba potovalnega časa je z manjšo omejitvijo zanemarljiva, varnost pa se drastično poveča. Pretnar je opozoril na finsko študijo, v kateri ugotavljajo, da ima pešec, ki ga zbije avto s hitrostjo 30 kilometrov na uro, kar 90 odstotkov možnosti, da preživi. Pri hitrosti 40 kilometrov na uro je možnost preživetja 60-odstotna, pri omejitvi 50 kilometrov pa je možnost preživetja samo 20-odstotna.
PNZ za četrtno skupnost Črnuče izdeluje akcijski načrt prometa, s katerim želijo ugotoviti glavne izzive na področju prometa in predlagati ukrepe za naslednjih pet let. Trenutno še zbirajo podatke na osnovi ankete med občani, eden izmed ukrepov, o katerih razmišljajo, pa je tudi omejitev hitrosti. Prvi rezultati projekta bodo znani jeseni, Pretnar pa je poleg hitrosti kot glavno težavo izpostavil tranzitni promet težkih tovornih vozil.
