Potem ko je ljubljanska občina začela rušiti tovarno Rog, so številni profesorji, aktivisti in drugi na ljubljansko občino naslovili peticijo, pod katero se je podpisalo več kot 1200 ljudi. Izrazili so ogorčenje nad po njihovem mnenju nezakonito izselitvijo in zahtevali dokument o izvršbi, ki bi dokazoval zakonitost. Dokumenta niso dobili, prav tako ni bilo dialoga z občino, a se je takrat začelo rojevati novo gibanje.
Kasneje, ko so začeli sestankovati, pripravljati vsebinska izhodišča in javne dogodke, so se poimenovali Ljubljana odprto mesto (LOM). »Ko smo videli, da ni mogoče vzpostaviti dialoga, smo si rekli, bodimo kritični tako, da pokažimo alternativo. Torej, da pokažemo, kako bi se dalo na drugačen način pristopiti k upravljanju mesta,« je povedala arhitektka Nika Grabar, ena od aktivnih članic gibanja.
Organizirali so dve javni tribuni
Organizirali so javni tribuni, eno v parku Tabor, drugo za Bežigradom. Njihovo vodilo sta participacija občank in občanov in dialog, torej tisto, česar po njihovih opažanjih občina ne počne. Zato iščejo poti do bolj demokratičnega ter odprtega mesta in premišljujejo, kako bi bilo mogoče drugače ravnati pri prenovi mesta, javnih prostorih, prostorih umetnosti in ustvarjalnosti, gradnji stanovanj, socialni politiki, univerzi, prometu, turizmu, političnem upravljanju mesta… »Mi ne govorimo o vladanju, ampak o tem, da lahko prebivalci mesta sodelujemo. Ni rešitev v enem človeku, ki bi vse rešil, ampak v vseh nas,« je povedal član iniciative Jernej Kastelic.
Ljudje se v gibanje LOM lahko vključujejo na različne načine. Na dva tedna organizirajo srečanja, ki se jih lahko udeleži vsakdo, medtem ko delujejo tudi delovne skupine za različna področja. V ožji organizacijski ekipi je več kot 20 ljudi, v mreži, ki sodeluje pri organizaciji dogodkov, je 50 ljudi. Na dosedanjih srečanjih je bilo po oceni naših sogovornikov okrog 1200 ljudi, obiskovalci pa so heterogeni – strokovnjaki, akademiki, aktivisti, upokojenci, študentje, zaposleni, nezaposleni, prekarci… Pravijo, da si vsi ti želijo živeti v odprtem in dostopnem mestu za vse. Kot dodaja strokovnjak s področja urbanih politik in član iniciative LOM Anže Zadel, pa niso a priori proti spreminjanju mesta (na bolje) ali proti vsem gradbenim posegom občine, ampak proti temu, »na kakšen način prihaja do gradnje in da se javnosti ne vključuje«.
Pišejo manifest odprtega mesta
Lokalnim iniciativam skušajo omogočiti pravno pomoč in logistiko pri opravilih, kot je podajanje predlogov k prostorskemu načrtu, pa tudi k morebitnim pritožbam na sklepe občine, od te pa zahtevajo določene podatke. »Podali smo na primer poziv v javnem pismu, ali lahko dobimo dostop do informacij o prodaji vseh zemljišč v javni lasti od leta 2006, ki jih je MOL prodal, a tega podatka nismo dobili,« je povedal Zadel in dodal, da so bili zavrnjeni tudi vsi predlogi, ki jih je LOM podal k osnutku prostorskega načrta.
Prihodnje leto bodo lokalne volitve. Županske kandidate nameravajo pozvati, naj na javnih tribunah predstavijo svoje programe. Naši sogovorniki pravijo, da LOM ne vidi rešitve trenutnega stanja v »boljši« stranki ali »boljšem« županskem kandidatu. A to še ne pomeni, da ne bodo volilci prek te iniciative vplivali na kandidate in volitve. Začeli so namreč pisati manifest odprtega mesta. »K pisanju manifesta bi radi vključili vse prebivalke in prebivalce,« pravi Zadel. Dodajanje vsebine v manifest bo namreč odprto za vse in se bo oblikovalo skozi javne dogodke.
