Kolektiv, ki ga je leta 2022 ustanovilo sedem članic, je med letošnjimi prejemniki nagrade festivala Mesto žensk. Nastal je, ker je skupina posameznic zaznala, da je področje spolnega nasilja in nadlegovanja še vedno siva cona, ki jo je treba nujno podrobneje nasloviti. Od drgnjenja, prisilnega poljubljanja, teženja za pijačo, zasledovanja do neprijetnih komplimentov. Za seboj imajo že vrsto delavnic, predvsem za šole in mladinske delavce, pri čemer se je potrdilo, da je potreba po varnih prostorih in odkritem pogovoru o nevarnostih spolnega nasilja velika. »Eden pogostejših odzivov je, da se o tem premalo govori. Udeleženci delavnic so zelo veseli, da se končno lahko pogovarjamo o vseh mogočih oblikah nasilja, tudi verbalnega. Stvari niso črno-bele. Izkazalo se je, da so lahko storilcem in tudi žrtvam nejasni že najbolj osnovni koncepti, kot sta medsebojno strinjanje ali privolitev,« pojasni članica kolektiva Ula Kranjc Kušlan. Ena od njihovih glavnih praks je, da so kot aktivne opazovalke prisotne v nočnih klubih, kjer v primeru nasilja pomagajo razrešiti situacijo in se zavzamejo za žrtve.
Iz izkušenj na terenu članice Rejv utopije opažajo, da še vedno prevladuje podoba spolnega nasilja kot dejanja posilstva, medtem ko so subtilnejše oblike velikokrat prezrte. »Ko se pogovarjamo o oblikah spolnega nasilja, ki niso tako očitne ali ekstremne, so prvi odzivi okolice največkrat zavrnilni, v smislu, saj ni bilo nič takega, saj je bil samo kompliment, saj ni slab človek. Okolica velikokrat ne dopušča, da se lahko slabo počutiš, ker je bila tvoja meja prestopljena, ker se je zgodil poseg v tvoje telo, čeprav to ni bilo posilstvo. Žrtve takšna dejanja zato potlačijo vase in naslednjič, ko se jim zgodi podobno, tega ne obešajo na veliki zvon. Ko se ti zgodi nasilje, nočeš, da te ljudje poskušajo prepričati o nasprotnem. Tako se ustvarja kultura molka in se je o tem vedno težje pogovarjati,« doda Ula Kranjc Kušlan.
Nasilneži pogosto karizmatični
Ko so na terenu v vlogi aktivnih opazovalk, to ne pomeni, da nad obiskovalci izvajajo nadzor ali se gredo moralno policijo. Stojijo na vratih, se vsakemu predstavijo in razložijo, da so v primeru neželenega vedenja na voljo. Tudi s tem prvim stikom upajo, da vsaj malo zmanjšajo pojavnost nasilja. Sogovornici povesta, da se na skoraj vsakem terenu zgodi intervencija. »Predvsem je problematično seksistično prepričanje, po katerem lahko posežeš v nekoga drugega, če tako hočeš. Večina storilcev je po mojih izkušnjah globoko šokirana ob obtožbi spolnega nasilja. Običajno to niso ljudje, ki bi sami sebe prepoznali kot nasilneže. Direktna korelacija med tipi storilcev je predvsem moč. Če je to oseba z družbeno močjo, nasilja sicer ne bo lažje izvajala, ga bo pa lažje maskirala in jo bo težje pozvati k odgovornosti. Ljudje bodo tudi lažje opravičevali dejanja te osebe, to se zelo pogosto dogaja, o tem nam poročajo tudi drugi,« pojasni članica kolektiva Lana Križaj.
Predstava, da so nasilneži čudaki, ki prežijo iz temnega kota, se ne ujema s statistiko. Največkrat je storilec oseba, ki jo žrtev pozna. V Rejv utopiji najpogostejše storilce delijo na dva tipa, pove Ula Kranjc Kušlan: »Vsaj v manjših klubih na Metelkovi, v katerih smo dejavne, so to poleg ljudi z družbeno močjo še tisti, ki jim pravimo naključni padalci. Ti nimajo nobene povezave s tamkajšnjo skupnostjo, zato ne čutijo odgovornosti do tega prostora in se vanj tudi ne vračajo.« Lana Križaj ob tem še izpostavi, da si velja zapomniti: »Težko razumemo, da so tisti, ki izvajajo spolno nadlegovanje ali nasilje, lahko zelo karizmatični. V življenju lahko naredijo veliko dobrega, so zelo sočutni, empatični, razen ko izvajajo nasilje.«
V družbi natančne definicije širokega spektra spolnega nasilja in nadlegovanja še niso dovolj utrjene, kar lahko po izkušnjah kolektiva pripelje do situacije, ko sta obe strani, nasilnež in žrtev, šokirani. V Rejv utopiji si želijo svoje delovanje razširiti še na drugo, komercialnejšo nočno sceno. Tisti, ki organizirajo tovrstne nočne dogodke in bi si želeli zmanjšati stopnjo nasilja, se lahko obrnejo nanje.
