V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so 8. februarja ob 450-letnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora odprli celoletno razstavo Upor 1573–2023. Razstava, ki bo na ogled do 17. decembra, se skozi dela izbranih slovenskih in hrvaških umetnikov osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja. Gre za drugi del istoimenske razstave, prvi del so odprli v začetku februarja v Kulturnem domu Krško. V Krškem napovedujejo tudi odprtje ulične razstave na ploščadi pred kulturnim domom, ki ga od leta 1977 pomembno zaznamuje kip Matije Gubca avtorja Toneta Kralja. Po napovedih direktorice kulturnega doma Darje Planinc bodo razstavo, s katero bodo osvetlili pomembnejše javne plastike, izdelane na temo hrvaško-slovenskega upora na območju skupne države, odprli predvidoma sredi marca. V Posavskem muzeju Brežice pa so 5. februarja odprli razstavo, s katero so prikazali nastajanje stripa o kmečkem uporu na podlagi zgodovinske povesti Januša Golca Trojno gorje. Avtor stripa, ki je izšel lani, je Jakob Klemenčič.
Dogodki vse leto
Omenjene razstave so del čezmejnega projekta Upor/Buna/Revolt 1573–2023, pri katerem sodelujejo poleg kostanjeviške galerije – Muzeja moderne in sodobne umetnosti še Kulturni dom Krško, Posavski muzej Brežice, Muzej Brdovec, Muzej grada Zagreba in Muzej seljačkih buna iz Gornje Stubice. Partnerji bodo vse leto poleg številnih razstav pripravili strokovna predavanja, pedagoške delavnice, v Krškem bo na ogled film Vatroslava Mimice Anno domini 1573. Napovedujejo tudi izid publikacije, konec maja pa pripravljajo skupno strokovno ekskurzijo po pomembnejših lokacijah upora leta 1573.
Hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573 je bil najbolj zrelo in načrtno pripravljeno gibanje podložnikov. Sodi med pet največjih uporov kmečkega prebivalstva v obdobju od 15. do začetka 18. stoletja. Prvi je zapise o kmečkem uporu objavil zgodovinar Nikola Istvanffy leta 1605, Janez Vajkard Valvasor pa je opis z upodobitvijo boja pri Krškem umestil v Slavo vojvodine Kranjske leta 1689. Vodstvo upora so sestavljali trije kmetje iz Stubice z Matijo Gubcem na čelu, vojaško poveljstvo kmečke vojske pa je prevzel Ilija Gregorič. Kot so zapisali v Posavskem muzeju Brežice, so bili vzroki za upiranje kmetov večplastni, upor pa je sprožilo kruto ravnanje hrvaškega plemiča Franja Tahija, lastnika posesti Susedgrad, Donja Stubica v hrvaškem Zagorju in Štatenberg pri Poljčanah.
Matija Gubec, ljudski junak
Več kot 2500 združenih upornih kmetov z obeh strani meje je pod vodstvom Gregoriča že konec januarja in prve dni februarja 1573 zavzelo številne gradove in mesta. 3. februarja so napadli in zavzeli Brežice, ne pa tudi gradu. Dva dni pozneje je prišlo na Krškem polju do prvega pomembnejšega spopada med uporniki in plemstvom. Kmete so porazili uskoki pod vodstvom poveljnika Jožefa Thurna. Po boju, v katerem je padlo ali v Savi utonilo okoli 300 kmetov, so uskoki oplenili mesto, požgali hiše, pobijali tudi žene in otroke. 8. februarja je sledil nov poraz kmetov na Kunšperškem polju. Dokončni poraz pa so doživeli 9. februarja na Stubiškem polju. Okoli 4000 kmetov je obležalo, ujetnike so obesili, Gubca pa odpeljali v Zagreb, 15. februarja so ga okronali z razbeljeno železno krono in ga razčetverili. Gregoriča so po tistem, ko je bil eno leto zaprt na Dunaju, leta 1574 v Zagrebu usmrtili.
Kmečki upor iz leta 1573 je, čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, v minulih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine, Matija Gubec pa je postal vzor človeka iz ljudstva, junaka, ki se upira tuji (nemški) nadoblasti.
