V sredo smo poročali, da bo naslednji velik izziv sanacije posledic ujme iz avgusta 2023 dolgoročno saniranje vodotokov. Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah, je povedal, da dajejo prednost tehtnemu in skrbnemu načrtovanju dolgoročnih rešitev pred hitrimi in nepremišljenimi ukrepi.
Težava je v tem, da sta predsednik vlade Robert Golob in ljubljanski župan Zoran Janković občanom ljubljanskega Sneberskega nabrežja zagotavljala drugačne prioritete in izvedbeni proces. »Že novembra 2023 so obljubili izdelavo projekta pred novim letom in njegovo predstavitev v Zadružnem domu oziroma kar v prostorih občine, da bi bila prisotna stroka, ki bi projekt predstavila ter odgovorila na vsa naša vprašanja. Nato bi že v začetku leta 2024 začeli gradbena dela,« je dejal Igor Kastelic, občan nabrežja. Dodal je, da so podobno obljubili tudi za leto 2024 – da bo takrat izdelana dokumentacija, do konca leta pa bi že gradili.
Snebersko nabrežje je bilo eno najbolj opustošenih območij, saj je Sava poplavila naselje montažnih hiš, ki so še posebej ranljive glede vode. Ljubljanska občina zaradi solidarnosti z bolj opustošenimi občinami države ni zaprosila za pomoč pri sanaciji domov. Le-to so s pomočjo prostovoljcev in nevladnih organizacij izvedli v rekordnem času. Je pa ljubljanski župan Zoran Janković pri tem izrazil pričakovanje, da bo država prioritetno izvedla trajno protipoplavno ureditev Save, ki bi dolgoročno zagotovila poplavno varnost.
Časovnica za tako zahteven infrastrukturni projekt, kot je protipoplavna ureditev tako velike reke, se je nato večkrat zamaknila. Kot smo redno poročali, zaradi nepredvidljivih razmer in potrebe po dodatnih revizijah. Nazadnje so minuli petek, brez napovedi ali obvestila občanom, na spletni strani javnih naročil objavili razpis, s katerim iščejo izvajalca te dolgo napovedane protipoplavne ureditve.
Razpis za izvajalca ureditve Save ob Ljubljani
Iz projektne dokumentacije, ki jo je pripravila družba Hidroinženiring, je razvidno, da je za projekt predvidenih skoraj 3.668.000 evrov brez davka na dodano vrednost. Rok za oddajo ponudbe je 20. avgust. Izbran izvajalec bo imel za zaključek del na voljo 262 dni od začetka del. To pomeni, da je zadnje zagotovilo ministrstva za naravne vire in prostor, da bo nasip zaključen »še pred volitvami«, težko izvedljivo, saj bi morali dela začeti že v teh dneh.
Projektno dokumentacijo smo poslali v vpogled nekaterim občanom, ki so na srečanju s predsednikom vlade izrazili zanimanje za tehnične podrobnosti. Tisti, s katerimi smo govorili, na splošno odobravajo okvirno zasnovo poteka nasipa. Če gledamo od vzhoda proti zahodu, je ta predviden na območju ob mostu čez Savo ob Šmartinski cesti, v neposredni bližini avtocestnega izvoza. Nasip bo na 770 metrih potekal vzporedno s Šmartinsko cesto, nato pa vzdolž Zadobrovske ceste do konca pozidanega območja, torej naselja. Ko nasip zaobide naselje, se usmeri proti jugu in oblikuje nekakšno kljuko, ki naj bi Sneberje zaščitila pred poplavami Save. Potem bo nasip potekal 340 metrov naprej od krožišča in po zaledju pozidanega območja. Ko bo prešel naselje, bo njegova trasa zavila proti jugu in tam bo zaobjel naselje vzdolž Ceste v Hrastje. Odsek, ki zavije proti jugu, je dolg približno 400 metrov.
Pri izračunu višine nasipa so se, kot kaže, oprli na podatke o višini stoletnih pretokov voda, so izpostavili občani, ki pa menijo, da so bili po njihovi vednosti podatki merilnih postaj med ujmo leta 2023 bližje petstoletnim pretokom.
Visokovodni nasip Sneberje naj bi bil skupaj dolg nekaj več kot kilometer in pol, povprečna višina pa bo znašala dva metra. Nasip tako ne bo potekal tik ob Savi, temveč bližje naselju, ki ga bo deloma ločil od zelenega zaledja. »Nasip bo malo getoiziral oziroma zaprl naselje v smeri proti zelenemu delu in reki ter nekoliko spremenil dejavnosti občanov. Ampak dobro, to je pač cena varnosti,« so še dejali občani. Sočasno z izvedbo nasipa je predvidena ureditev obstoječih dostopnih cest in prehodnih ramp, lahko še preberemo v projektu. Nasip bo na dveh mestih mogoče prečkati preko v ta namen zgrajenega prepusta.
Nasip naj bi tudi zmanjšal število kmetijskih zemljišč, saj naj bi območje 20 metrov od nasipa postalo neuporabno za kmetijstvo Izračunali so, da naj bi tako zaledje izgubilo od tri do štiri hektarje obdelovalnih površin.
Nezaupanje je še vedno prisotno
»Žal nam, kljub obljubam, niso predstavili rezultatov hidravlične študije. Na tej podlagi bi nam lahko marsikaj pojasnili tako glede terenske problematike poplav 2023 kot glede tehničnih izhodišč za projekt in na preprost način pomirili marsikatero skrb, ki zdaj še vedno ostaja,« je projektno nalogo komentiral Aleš Poredoš, stanovalec nabrežja. Pri tem je dodal, da lahko le upajo, da so bili pri projektiranju dimenzij nasipa res upoštevani zadostni varnostni faktorji ter da sta bila študija in projekt predmet še kakšne dodatne strokovne recenzije. »Za zdaj tudi nismo zasledili navedb o tem, kaj se namerava narediti glede že postavljenih nasipov, ki so jih na hitro nasuli tik ob strugi Save leta 2023. Po zadnjih ocenah, ki so nam bile na hitro posredovane pred več kot letom, bi morali biti odstranjeni, ker vplivajo na dinamiko poplavnih voda, še posebej če morda popustijo,« je še pristavil Poredoš.
Večina stanovalcev, s katerimi smo v stiku, je izpostavila strah, ki ga doživljajo v deževnih nočeh. »Predolgo že traja to obdobje po poplavah, ko smo stanovalci Sneberja pred vsakimi napovedanimi večjimi količinami padavin v nenehnem strahu glede tega, kaj nas čaka, saj je vreme nepredvidljivo. Še vedno pri nas vztrajajo neprespane noči, spremljanje vodostaja Save, izredna zaskrbljenost, občutek nemoči, žalost in obup, kar pušča posledice na psihofizičnem zdravju stanovalcev,« nam je sporočila stanovalka Tina Vuri.
