Javna obravnava načrtovane rekonstrukcije in dograditev drugega tira gorenjske železnice od Ljubljane do Kranja je sprožila številne kritike. Glede na osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) so številni predlagali, da se predvidena trasa rekonstrukcije v popolnosti opusti ter da se obstoječo gorenjsko železnico spremeni v primestno železnico z dodatnimi postajami. Za potrebe mednarodnega prometa pa so predlagali gradnjo nove trase, ki bi šla vzdolž gorenjske avtoceste (AC) in tako mimo naselij, kot so Medvode, Škofja Loka in Kranja. Avtocestna varianta bi imela še dodatno prednost, da bi vključevala letališče Jožeta Pučnika. Ministrstvo je za stališče do vseh predlogov potrebovalo skoraj leto dni, a z izjemo manjših korekcij kritik in alternativnih predlogov ni upoštevalo.
Sklep vlade namesto pojasnila
»Nemudoma naj se obnovi projektiranje nove proge po že predlagani trasi ob avtocesti Ljubljana–Jesenice z navezavo na letališče iz leta 2011. Z načrtovano novo progo bomo razbremenili obstoječo, ki bo predvidoma namenjena zgolj lokalnemu prometu. Varianto nove proge ob AC so tudi glavni deležniki stroke potrdili kot najboljšo. Na tej progi bi lahko prav tako dosegali hitrosti 160 kilometrov ali več,« so med drugim predlagali tudi v škofjeloški krajevni skupnosti Godešič. Na ministrstvu so na te očitke odgovorili, da bodo vlaki tudi po predlagani trasi šli s povprečno hitrostjo 160 kilometrov na uro. Na številne očitke, da bo takšna hitrost prevelika in moteča za tako številna naselja, sploh ker je predvidena tudi večja pretočnost prometa, pa so odgovorili, da bodo »preučili omilitvene ukrepe«.
Za to varianto so javno pozvali tudi v nevladni organizaciji Alpe Adria Green. Pri tem so se sklicevali na obstoječi projekt iz leta 2011, ki naj bi že prejel ustrezna soglasja, med drugim tudi od zavoda za varstvo narave. Tudi po njihovi oceni javnosti ni bilo dovolj temeljito pojasnjeno, zakaj je bil projekt železnice vzdolž avtoceste opuščen.
»Prostorske rešitve so pripravljene na podlagi sklepa vlade RS ter predstavljajo modernizacijo železniškega omrežja,« je ministrstvo odgovorilo na številne poizvedbe, zakaj je proga ob avtocesti opuščena. Identičen odgovor na poizvedbe občanov so navedli na kar 25 mestih sicer več kot 450 strani dolgega stališča.
Glede železniške povezave do letališča Jožeta Pučnika pa so na ministrstvu komentirali, da bo to predlog ločenega DPN. Kot smo že poročali, so v igri štiri variante železnice do letališča. Med njimi sta dve varianti povezave z gorenjsko železnico in ena s kamniško. Četrta pa je dejansko čisto nova trasa vzdolž avtoceste do Brnika. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je še lani omenjala to možnost, a se spričo stališča njenega ministrstva znotraj omenjene razprave ne zdi verjetno, da bi gradili novo progo samo za potniški promet z letališča namesto za tovorni in mednarodni promet.
Ljubljanske kolesarske steze
So bili pa na ministrstvu bolj dojemljivi za predloge ljubljanske občine. »Na celotnem odseku železniške proge v Mestni občini Ljubljana mora biti vzdolž obeh strani tirov zagotovljeno zvezno, udobno in obojesmerno vodenje kolesarjev in pešcev. Predlagamo, da se kolesarje in pešce v največji možni meri vodi po samostojnih poteh,« so predlagali na ljubljanski občini. Prav tako so predlagali, naj bo možnost prečkanja za kolesarje in pešce na vsakih 600 metrov vzdolž trase ter da se postaje uredi na način, da bodo te bolj povezane z drugimi oblikami javnega prevoza.
Na ljubljanski občini so dobili zagotovila ministrstva, da bodo njihovi predlogi upoštevani v največji možni meri. Pri tem so zagotovili, da bodo sami načrt dopolnili s kolesarskimi programi, kjer to ne bo mogoče, pa bodo vključili možnost, da to stori občina.
So pa zavrnili predlog občine, da se sedanje postajališče Šiška premakne 150 metrov višje do nadvoza, kjer Drenikova ulica prečka progo, da bi bila železnica bolje povezana s postajo mestnega potniškega prometa. Na ministrstvu so pojasnili, da ta ni mogoča s tehničnega vidika, saj bi morali med drugim »nadvišati« tire.
Navedli so tudi varnostne zadržke, saj do spremenjene lokacije postaje ni mogoče urediti ustrezne intervencijske poti. »Povezava med železniškim postajališčem Šiška in avtobusnim postajališčem je predvidena po najkrajši poti ter znaša okoli 150 metrov. Pot bo arhitekturno in krajinsko oblikovana kot del postajnega območja. Zunajnivojske povezave bodo urejene s stopniščem in dvigalom za gibalno ovirane osebe,« so pojasnili na ministrstvu.
