V Lovski družini Rakitna so potrdili, da je ministrstvo za naravne vire in prostor ta teden izdalo novo, 14-dnevno dovoljenje za odstrel medvedke in mladiča. Janez Demšar iz Lovske družine Rakitna je pojasnil, da kljub dovoljenju ne morejo z gotovostjo napovedati, ali jim bo uspelo odvzeti omenjeno medvedko in mladiča: »Nista označena. Lahko se zgodi tudi, da prideta v vas, kjer je nelovno območje. V takem primeru bi morala biti prisotna policija.«
Natančno koliko medvedov danes živi na območju Rakitne, ni znano. »Aktivno smo v gozdu, ampak ne videvamo medvedov, ker se nas izogibajo,« je povedal Janez Demšar. Kot glavnega krivca, da se medvedje ne zadržujejo le v globokem gozdu, temveč tudi v vasi, je navedel ljudi. »V kontejnerjih je preveč dobrin. Mladički iščejo hrano in se gibljejo tam, kjer jo najdejo,« je pojasnil. Na Rakitni imajo sicer dva medvedovarna kontejnerja iz kovinske konstrukcije. »Na tistem območju je mirno in urejeno. So pa takšni kontejnerji strošek,« je poudaril Demšar.
Prebivalci upoštevajo varnostne ukrepe
Alenka Kesar, ki ima z družino hišo na Rakitini ob gozdu, je navajena srečanj z gozdnimi živalmi, tudi medvedi. »Medvedko z mladičem sem prvič videla julija letos, prišla sta na območje kakšnih 50 metrov od hiše,« je dogodek opisala sogovornica in dodala, da se ji je zdelo presenetljivo videti medveda tako od blizu. Čeprav medvede vidi kot mogočne in lepe živali, se med drugim zaveda, kako nevarni so. »Zdelo se je, da se ne bojita. Tudi ko smo ju skušali z zvoki pregnati, nista pobegnila,« je pojasnila.
Za večjo varnost prebivalci Rakitne upoštevajo različne varnostne ukrepe. »Dobro poznamo zaščito pred srečanji z medvedi. Zunaj smo vedno glasni – glasno govorimo ali imamo vklopljeno glasbo, ne hodimo na sprehod v gozd in ne puščamo odpadkov zunaj,« je naštela Alenka Kesar. Preden odpadke zavržejo v medvedovarne smetnjake, jih izperejo, skodelice z mačjo hrano pa zvečer pospravijo v hišo. »Misel, da morajo medvede ustreliti, je za nas izjemno težka, a misel, da bi medved napadel koga od ljudi, prav tako. Prizadevamo si za sistemsko ureditev problematike z medvedi in vaščani na Rakitni se v tej skrbi večkrat počutimo zelo same,« je še dejala sogovornica.
Tudi prebivalka Alenka Kovačič je v preteklosti že srečala medveda. »Vedno je bil daleč, nikoli ni prišlo do bližnjega srečanja, da bi si gledala iz oči v oči,« je povedala. »Trenutno smo previdnejši: ne hodimo v gozd, ne hodimo v tišini, trudimo se biti opazni,« je navedla nekaj ukrepov.
Številčnost medvedov raste
Kako ključno je ohranjanje ciljne vrednosti 800 medvedov, je pojasnil dr. Klemen Jerina z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Poudaril je, da se pri tej vrednosti konflikti ne povečujejo pospešeno. »V Sloveniji je zaradi visoke populacije poleg preventivnih ukrepov nujen tudi odstrel,« je povedal. Če se ga ne izvaja redno, in sicer delno spomladi in jeseni, lahko namreč pogosteje prihaja do večjih konfliktov, kakršne smo letos že doživeli.
Ker so letos zamujali z dovoljenjem za odvzem medvedov, bo njihovo število do naslednje pomladi gotovo naraslo. »Prihodnje leto lahko pričakujemo, da številka naraste na od 1000 do 1100 medvedov,« je pojasnil Klemen Jerina. »Letos jeseni je sreča, da je drevje v gozdu dokaj dobro rodilo in je veliko sadja, kar zmanjša pritisk medveda na naselja. Je pa očitno, da izredno nepremišljene poteze vlade naglo krhajo sobivanje, ogrožajo medveda in človeka,« je dodal.
