Zbirni center v Povšetovi ulici, ki ga že dobrih deset let upravlja javno podjetje Voka Snaga, je kraj, kjer Ljubljančani odlagajo in reciklirajo odslužene predmete. V soboto, 23. avgusta, bo zbirni center na tej lokaciji zaprl svoja vrata. Stanovanjski sklad ljubljanske občine na širšem območju, ki je bilo nekoč v celoti pod upravo Voke Snage, načrtuje gradnjo velike neprofitne soseske s 361 stanovanji, za kar je že pridobil gradbeno dovoljenje.
»Leta 2014 smo zbirni center odprli sočasno s sosednjim centrom ponovne uporabe. To je bilo mišljeno kot začasna rešitev, ki je potem organsko zrasla. Kar zadeva prostorsko umeščanje, je jasno, da so uporabniki zbirni center dobro sprejeli in je po obisku postal že kar premajhen. Tudi količine zbranih odpadkov kažejo, da je priljubljenost vsako leto večja,« nam je povedal Jože Gregorič, vodja odvoza službe odpadkov po naročilu v Snagi. Pri tem je dodal, da je zbirni center skupaj s centrom ponovne uporabe predviden na lokaciji na Povšetovi v okviru celostne zasnove nove javne soseske.
Tudi kozolec bodo ponovno uporabili
Čez nekaj let bo na tej lokaciji torej zrasel sodobno zasnovan zbirni center. Ima pa sedanji poseben čar, ki verjetno izhaja iz tega, da se je razvil po potrebi. Številni napisi so napisani na roke na kosih kartona ali deskah. Del centra je pod streho, na najrazličnejših kupih in mizah pa so različni bolj specifični tipi odpadkov: od odsluženih žarnic do električnih naprav, baterij, v enem kotu so plastenke olja, v drugem medicinski odpadki. Prostor na prvi pogled deluje kot velikanski bolšji sejem, ne pa kot obrat javnega podjetja. A ker je vsak kotiček prenatrpanega centra točno določen za točno določeno vrsto odpadkov, je jasno, da bi kakšen arhitekt težko bolje izkoristil omejen prostor. »Kam lahko dam to staro tehtnico?« slišimo uporabnico in v trenutku se po nasvetu zaposlenega tehtnica znajde na kupu gospodinjske elektronike nekje v drobovju centra.
Del zbirnega centra je pod kozolcem, kot pravijo zanimivi leseni konstrukciji, pod katero so bolj butični odpadki. Gregorič je povedal, da konstrukcija tam stoji že dolgo časa in da so pod njo skladiščili vodovodne cevi. Kot je izpostavil, gre za preplet lesenih tramov brez obokov in je unikatna konstrukcija, čeprav njen izvor ali avtor nista čisto jasna. Ni spomeniško zaščiten, bodo pa v sedanjem zbirnem centru kot zadnje dejanje previdno razstavili kozolec in ga prestavili na drugo lokacijo, ki jo še iščejo.
Delovišče za občane
Center je socialno pester kraj. Posamezniki in skupine se skozi delo trudijo pravilno zavreči material, ki je bil del njihovega življenja, zdaj pa ga želijo družbeno odgovorno oddati. Vstop občana spremeni v amaterskega smetarja pripravnika. »Izobrazba je pomemben del tega centra. Prvič so uporabniki zmedeni, potem pa se že navadijo, kako zavreči reči in tudi kako jih pripraviti, da imajo tukaj čim manj dela,« je povedal Gregorič. »Ampak odpadki so vedno uporabnikovi. To je premik, ki ga je naredil center. Mi mu pomagamo, kako poskrbeti za to, kar je njegova odgovornost. Da razume, da železo zahteva posebno obravnavo. Da gre les posebej in da gre železo posebej, da gresta v posebno predelavo.« Pri tem je dodal, da na takšen način zberejo na leto že tisoč sedemsto ton odpadkov, ki gredo naprej v predelavo.
Opazovali smo, kako je ozaveščanje občana videti v praksi.
»Kam damo kuhinjo?« zaslišimo v žgočem avgustovskem soncu skupino mlajših moških, ki so se pripeljali v kombiju. »V les,« se oglasi delavec Snage, ki iz ozadja pozorno spremlja dogajanje. Začnejo nositi cele kuhinjske omare po stopnicah do velikega zabojnika, na katerem je na roko napisano ime materiala. A jim na sredi stopnic korak ustavi nov ukaz izpod kozolca: »Fantje, to morate razbiti. Ne morete kar cele kuhinje noter zmetati.« Sestopijo in začnejo nerodno lomiti omare sredi delovišča. Do njih počasi prikoraka strogi, a dobrodušni uslužbenec Snage, ki izpod kozolca nadzira občane in jim brez besed ponudi kladivo. Tehnično okrepljeni hitro razbijejo kuhinjo in brez nadaljnjih ugovorov ta hitro izgine v predpisanem smetnjaku.
»Mama je kupila novo kuhinjo, zato moramo staro demontirati. Ko kupiš kuhinjo, demontaž ne delajo, in če mama kliče, se odzoveš. Dopust pa akcija. Na srečo je kuhinjo lažje razstaviti kot pa novo vgraditi,« nam nasmejano pove Sanel Babača. »Rad hodim sem in se počutim sproščeno. Prav je, da nas pokomandirajo. Izogibam pa se centrali na Barju, ker je tukaj bolj sproščeno in prijazno vzdušje. Hvala bogu, da nam pomagajo. Sem iz Polja in za ta naš del mesta je to res priročno. Na Barju je procedura, tukaj pa je vse bolj organsko.«
Zbirni center mora biti znotraj obvoznice
Gregorič nam je povedal, da jim za zbirni center ni uspelo najti nadomestne lokacije v času del, ki bodo trajala nekaj let. Preostane še zbirni center na Barju, onkraj obvoznice. Veliko ljudi smo srečali, ki so prinesli samo kakšno vrečo ali posamezno napravo. Povšetova je za mnoge postala del mestne rutine, ko spotoma med službo, knjižnico in šolo še nekaj odložijo na Snagi.
»Prišla sem odložit stare zavese in nekaj elektronskih zadev. Ta prostor je izredno pomemben, ker je sredi mesta in se ni treba voziti na Barje, pa lahko med opravke v mestu vključim še postanek tukaj. Sploh če imaš takšne majhne stvari in bi jih sproti odložil, je ta kraj super,« je povedala uporabnica Barbara. Zdela se je kar malo šokirana, ko smo ji povedali, da se bo center naslednji teden zaprl. »Prosim, ne zaprite centra. Hvala. Razumem, da bodo gradili stanovanja, ampak res bi se lahko potrudili in našli nadomestno lokacijo. Sploh ker je to edini takšen center. Vsaka četrt bi potrebovala kaj takšnega, ne pa da zaprejo edinega v mestu,« je povedala. Pri tem je izpostavila, da še ta center ni dovolj na voljo. Ob ponedeljkih je zaprt, prav tako se odpre šele ob enajstih, zato ljudje pogosto puščajo stvari kar pred ograjo.
Tudi Babača je kar obstal sredi intenzivnega dela, ko smo mu povedali, da je verjetno zadnjič tukaj. O napovedi občine, da bo center v prenovljeni obliki nekoč spet na tej lokaciji, pa se ni zdel pretirano prepričan: »Ma, ne verjamem, da bo center še kdaj nazaj na tej lokaciji. Potem ko bodo gradili neka stanovanja, ni šans, da bodo potem dali deponijo nazaj. To je center.«
Ob našem obisku nam ni uspelo najti sogovornika, ki bi si upal dati zavezo, da bo tako vestno in tako pogosto pravilno odlagal in recikliral materiale tudi v času, ko znotraj obvoznice ne bo zbirnega centra.
Za veliko ljudi je dodana vrednost centra tudi ta, da se delujoči in uporabni izdelki izločijo in prodajo v sosednjem centru ponovne uporabe. Do kdaj bo center na tej lokaciji in kakšna bo njegova usoda med rekonstrukcijo Povšetove in po njej, pa bomo razkrili v reportaži v ponedeljkovi izdaji našega časopisa.
