»Dela na priključku gredo proti koncu in verjamem, da bodo v poletnih mesecih končana. Potem birokracija potrebuje še nekaj časa, da se tehnično pregleda obvoz, preden gre v uporabo,« je povedal Miran Stanovnik, župan občine Log - Dragomer. Pričakuje, da bo prihodnje leto priključek na primorsko avtocesto že v uporabi.
V okviru naložbe bosta nastali tudi dve večji krožišči, ki ju želijo primerno okrasiti. »Krožišče je zelo primeren prostor, da tam postavimo simbol, ki bo domačine opominjal, da se vračamo domov. Tudi za mimoidoče je dobro, da jih pozdravi simbol naše občine,« je povedal župan. Na občini prek javnega poziva zbirajo predloge za ureditev krožišča, predlaganje pa ni omejeno na prebivalce te občine.
Tri kolesa in kačji pastir
»Nekaj predlogov je že prišlo. Najbolj izstopata dva. Eden ima tri kolesa, ki predstavljajo naselja Dragomer, Log in Lukovica. Drugi predlog je kačji pastir, ki ga imamo, tako kot kolesa, v občinskem grbu in je znanilec čistega okolja, kar je tudi prioriteta občine,« je pojasnil župan. Jasen finančni okvir in časovnica postavitve sicer nista znana. Dodal je, da si želijo vključiti čim večji krog ljudi, tako pri ustvarjanju kot pri sprejetju končne zasnove. Omenjeni predlog treh koles je na pobudo občinskega svetnika pripravil Gorazd Vahen, predlog pa je že na ogled občanom.
Log - Dragomer sofinancira 0,6 odstotka te 35-milijonske, večinsko državne naložbe v zgraditev avtocestnega priključka. Direkcija za infrastrukturo krije 35 odstotkov, Družba za avtoceste pa 61,5 odstotka. Občina Brezovica bo pristavila 2,9 odstotka. Na južni, brezoviški strani dovoza prav tako nastaja novo krožišče. »Tudi na občini Brezovica razmišljamo o ureditvi krožišča. Dogovarjamo se z Darsom in zbiramo predloge,« je povedal brezoviški župan Metod Ropret. Pri tem je pojasnil, da se bodo za končno rešitev odločili na občinskem svetu.
Krasitev brez razpisa
Kustos Miha Colner je leta 2017 v projektu Top lokacija dokumentiral slovenska krožišča skupaj s fotografom Jako Babnikom. »Za skulpture oziroma dekoracije krožišč sva vsaj za takrat ugotovila, da praviloma nastajajo brez javnih razpisov ali natečajev. Običajno se župan ali mestni svet odloči in tudi pobuda je praviloma interna,« je pojasnil Colner. Primer iz občine Log - Dragomer je označil kot korak naprej z vidika transparentnosti in vključevanja javnosti, a je opozoril, da to še vedno ni javni natečaj. »Iz motiva treh koles razberem, da gre za iskanje lokalne identitete skozi motiv furmanstva, kar je običajna neposrednost pri takšnih okrasitvah. Okrasje krožišča je neke vrste ljudska umetnost z zelo neposredno in specifično funkcijo prikazovanja lokalnih identitet. Težava je v tem, da imamo v Sloveniji 212 občin in prav toliko identitet. Sprašujem se, kako se lokalna identiteta te občine recimo razlikuje od Vrhnike ali Brezovice. Te skulpture so zanimiv izraz našega časa in odraz ljudske iniciative, bi si pa želel malo več transparentnosti pri izboru.«
