Moški zapor Dobrunje so začeli graditi jeseni 2022. Zavod za prestajanje kazni, v katerem bo prostora za 388 zapornikov, je ena največjih državnih investicij tega desetletja v vrednosti 86 milijonov evrov in se razprostira na petih hektarjih površin na vzhodu Ljubljane tik za obvoznico.
Dela so potekala brez zamud in v skladu s terminskim načrtom, sredi aprila je ministrstvo za pravosodje oddalo vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja. A ministrstvo je oddalo nepopolno vlogo, ki je že tri mesece »v fazi dopolnjevanja«, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor, ki je gradbeno dovoljenje izdalo in posledično tudi odloča, ali je gradnja potekala v skladu s pravili in pogoji, ki so bili postavljeni v okoljskem poročilu.
Kot smo napovedali v začetku pomladi, je težava neurejena dokumentacija o odvozu materialov z gradbišča, med katerimi so bili tudi gradbeni odpadki, ki zahtevajo posebno obravnavo, a so bili odloženi nepravilno. Ta nepravilnost pa vsaj zaenkrat še ni bila odpravljena.
Kljub težavam na ministrstvu vztrajajo, da bodo zadeve uredili po terminskem načrtu, torej še letos. »Selitev bo potekala postopno, zato računamo, da se bo kljub nekoliko dolgotrajnejšemu postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja zapor na novo lokacijo dokončno preselil v začetku prihodnjega leta, kot je bilo načrtovano,« so še zagotovili na ministrstvu.
Namesto na dogovorjeno lokacijo za predelavo gradbenih odpadkov so materiale z gradbišča odlagali kar na bližnje kmetijsko zemljišče, nekaj sto metrov naprej po Litijski cesti. Okoljska inšpekcija je kasneje ugotovila, da so bili materiali odloženi nezakonito, in odredila njihovo odstranitev. Izvajalec gradnje zapora je sicer konzorcij Kolektor Koling, CGP in Pomgrad. Za odvoz gradbenih materialov je bilo s posebnim aneksom izbrano podjetje Avtoprevozništvo Anton Grandovec, s. p., kot podizvajalec družbe CGP. Grandovec je odvoz materialov zaupal družbi Rematom, ki se je vmes preimenovala v Odpadne surovine. Podjetje je trenutno v stečaju.
Slednjemu je okoljska inšpekcija tudi izdala odločbo, naj odpadke odstrani. Rematom jih je sicer odstranil, a kot so sporočili z inšpektorata, na neznano lokacijo, zato postopek še vedno traja, dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja pa je pomanjkljiva. Z ministrstva so nam sporočili, da je pridobitev uporabnega dovoljenja v pristojnosti izvajalca, torej družbe CGP.
Na isti lokaciji je družba Rematom že večkrat imela takšne in drugačne nezakonite deponije in prejela več ukrepov s strani inšpekcije. Tudi ta trenutek je na lokaciji večja količina odpadnih materialov z neznane lokacije, kar je prav tako predmet inšpekcijskega postopka. »V zvezi z zemljino potekajo inšpekcijski postopki, ki lahko vplivajo na postopek izdaje uporabnega dovoljenja. Glede korakov za odpravo pomanjkljivosti vam podrobnejših informacij ne moremo podati, saj ne moremo prejudicirati poteka inšpekcijskih postopkov in postopka za pridobitev uporabnega dovoljenja,« so sporočili s pravosodnega ministrstva. Po izdanem uporabnem dovoljenju bo potreben še tehnični pregled za tehnološko izredno zahteven in kompleksen objekt.
O nepravilnostih, ki do zdaj niso bile odpravljene, smo na Dnevniku prvič poročali že septembra 2023. Vmes je ministrstvo pod prejšnjim vodstvom celo napovedalo zunanjo revizijo, a jo je novo vodstvo odpovedalo z obrazložitvijo, da bodo sodelovali z inšpektoratom ter da je pravočasen zaključek del glavna prioriteta, saj se država sooča s hudim pomanjkanjem kapacitet za zapornike. Na ministrstvu so sporočili, da so maja 2024 začeli notranji revizijski pregled projekta Dobrunje, in povedali, da je cilj revizije »preveritev skladnosti in smotrnosti vodenja projekta«. Revizija še traja, zato rezultati še niso znani. So pa z ministrstva sporočili, da sta na ravni investicije dve osebi zadolženi za ravnanje z odpadki, a niso pojasnili, kdaj in kako sta ukrepali ob ugotovljenih nepravilnostih.
Posel za pol milijona evrov
Anton Grandovec, direktor in lastnik istoimenskega podjetja, nam je sporočil, da so bili po njegovih informacijah materiali že ustrezno odstranjeni. »Šlo je za delno nezakonito odlaganje. Inšpektor je odredil, da se odstranijo, kar je izvajalec naredil. Izdal je ustrezno dokumentacijo, da so odpadki ustrezno predelani, in to je to,« je povedal direktor in dodal, da je po njegovih informacijah vsa dokumentacija za uporabno dovoljenje ustrezno oddana.
S tem, da so po zadnjih podatkih inšpektorata in ministrstva dokumenti še vedno neustrezni, ni seznanjen. »Veste, tukaj ni nič spornega. Analiza zemljine je pokazala, da je zemeljski izkop neoporečen. To se pravi, da ga lahko predeluješ na kateri koli gradbeni parceli. Imeli smo tudi človeka, ki je na stran dajal folijo in gumo, ki je bila v izkopu, preden je šlo naprej,« je še dodal. Zapor je namreč grajen na nezakonitem odlagališču gradbenih odpadkov in tudi okoljsko poročilo je predpisalo točno določeno ravnanje in predelavo materialov.
Ko smo mu povedali, da smo tudi sami dokumentirali, kako so med odloženimi materiali na kmetijskem zemljišču jasno vidni kosi opek, kovine in drugih materialov, pa je komentiral, da je to zaradi hitrega tempa dela: »CGP je forsiral, da se mudi, in ker ta iz Odpadnih surovin ni imel dovolj kamionov, je potem vse vozil na to lokacijo 500 metrov naprej.« V nadaljevanju pa še dodal: »Z zemljino je vse v redu. Tudi opeka ni nevarna, saj vsi živimo v hišah iz opek. Šele ko se predela, je nevarna.« Kot je pojasnil, so odvoz materialov izvedli za okoli pol milijona evrov.
Iz družbe CGP so nam sporočili, da so vsi izvajalci delali v skladu z usklajenim in potrjenim terminskim načrtom. Zagotovili so, da postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja potekajo. »Glede odlaganja izkopnega materiala proti glavnemu izvajalcu ne poteka noben postopek, saj zanj tudi ni razloga. Seznanjeni pa smo bili z inšpekcijsko odločbo, pri čemer smo poskrbeli, da so bile ugotovitve iz odločbe sanirane,« so še zagotovili v družbi, kar sicer glede na odgovore pristojnih institucij ne drži.
S podkupninami do tehničnih dovoljenj
O Grandovcu smo na naših straneh poročali tudi v povezavi z drugimi nepravilnostmi. Aprila smo poročali, da je skupaj z desetimi osebami priznal krivdo, da je leta 2019 podkupoval kontrolorje pri tehničnih pregledih vozil. V okviru sporazumnega priznanja krivde je za 24 kaznivih dejanj dajanja podkupnine prejel tri leta pogojne kazni. Prav tako je državi plačal 90.000 evrov kazni, še 10.000 pa je nakazal oddelku za otroško kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra. Vprašali smo ga, kako komentira, da kot pogojni kaznjenec sodeluje pri gradnji kaznilnice. »Obsojen sem za neko drugo stvar. Dobil sem pogojno kazen. Če bi dobil zaporno, pa itak ne bi mogel delati na zaporu. Saj sem plačal kazen in doniral bolnišnici za otroke. Ali ni to dovolj?«
Nepravilnosti pri gradnji dobrunjskega zapora preiskujejo kriminalisti na podlagi prijave, ki jo je podalo pravosodno ministrstvo. Policija je to potrdila, a brez podrobnosti. Grandovca smo vprašali, ali je tudi njegova družba predmet preiskave. Povedal nam je, da ga je poklical kriminalist s policijske postaje Moste in ga prosil za sestanek, a ga je nato sam odpovedal in se ni več javil.
