Že v začetku oktobra je župan Zoran Janković potrdil, da na občini pripravljajo dokumentacijo za prijavo za pridobitev državne koncesije za sežigalnico odpadkov. Če bi ministrstvo občini podelilo koncesijo za sežig odpadkov, bi bila ljubljanska sežigalnica po besedah župana najmodernejša in najvarnejša. Iz občinske zloženke o projektu termične obdelave odpadkov je razvidno, da bi s sežigom odpadkov proizvajali tako toploto kot elektriko in da bi z njo lahko oskrbovali več kot 20.000 gospodinjstev.
V začetku tedna pa so v Energetiki Ljubljana na portalu javnih naročil objavili razpis za pripravo prostorsko-okoljske dokumentacije za umestitev objekta energijske izrabe odpadkov in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev odlagališča nenevarnih odpadkov Barje. Kot je zapisano, bo izbrani ponudnik izvajalec inženiringa, projektiranja in strokovne podpore v postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Javno naročilo predvideva sklenitev pogodbe za 36 mesecev. Rok za prijave je 11. november.
Načrt bi bil lahko sprejet še letos
Koliko denarja bo občina namenila za izdelavo projektne dokumentacije in kdo bo izvajalec, še ni znano. »Strokovna podpora se pričakuje tudi na vseh javnih obravnavah in sestankih oziroma koordinacijah na pristojnih ministrstvih, kjer je zahtevana projektantska oziroma strokovna podpora za specifična področja,« so še zapisali v javnem naročilu.
Čeprav župan že nekaj časa napoveduje, da bi radi sežigalnico gradili na Barju v bližini regijskega centra za ravnanje z odpadki, občinski prostorski načrt za zdaj tega ne omogoča. Kot smo že poročali, župan pričakuje, da bo mestni svet še na eni od letošnjih sej obravnaval osnutek sprememb občinskega prostorskega načrta, ki bi med drugim predvidel lokacijo za sežigalnico na Barju. To pomeni, da bi končni predlog sprememb prostorskega načrta v mestni svet lahko romal prihodnje leto. Kot prednost lokacije na Barju na občini omenjajo bližino regijskega centra za ravnanje z odpadki, saj da ravno tam nastajajo gorljive frakcije, ki bi jih kurili v sežigalnici. Odpadkov tako ne bi bilo treba prevažati na drugo lokacijo s tovornjaki.
Ljubljanska sežigalnica bo večja od celjske
Kot smo že poročali, bi ljubljanska sežigalnica lahko delovala v še večjem obsegu od celjske. Tam sežgejo 30.000 ton odpadkov na leto, kapaciteto pa želijo povečati na 40.000 ton. V sežigalnici, ki bi delovala na Barju, pa bi po županovih besedah sežgali 150.000 ton odpadkov iz Ljubljane in okoliških občin. Ob tem bi sežgali še 6000 ton komunalnega blata iz čistilne naprave.
Trenutno v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO), kjer skrbijo tako za odpadke iz Ljubljane kot še 57 drugih občin, pošiljajo odpadke na sežig v tujino in v anhovsko cementarno Salonit, skupno pa sežgejo nekaj več kot 100.000 ton odpadkov na leto. Cena termične obdelave za odpadke znaša okoli 190 evrov na tono. V centru RCERO sicer letno pridelajo 160.000 ton odpadkov, od tega 105.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, 30.000 ton bioloških odpadkov in nekaj kosovnih odpadkov ter lesa.
