Modernistična štirinadstropna stavba s štirimi vhodi, ki je bila zgrajena med letoma 1964 in 1965, stoji na obrobju Litostrojskega naselja ob Celovški cesti. »Je delo priznanega arhitekta in oblikovalca Iva Spinčiča. Kiparski okras sta izdelala akademska kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin, ki sta Prešernova nagrajenca za plastiko na pročelju poslopja Državnega zbora Republike Slovenije. Zato predstavlja objekt pomemben gradnik v zgodovini slovenske arhitekture, varuje pa se kot stavbna dediščina,« so pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Okoli dvorišča bloka že več let stoji poseben betonski zid, ki ima zgornji del okrašen s posebnimi odprtinami, ustvarjenimi s kalupi. Zid se je v zadnjih letih močno okrušil, na nekaterih delih pa celo podrl. »Za obnovo zidu so se lastniki stavbe Celovška cesta 124–130 odločili, ker je bil obstoječi zid ob Obirski ulici precej dotrajan in na določenih mestih razpokan ter nagnjen proti pločniku. Obnova zidu je bila sprejeta v načrtu vzdrževanja,« je pojasnil upravnik stavbe Domo.
Upravnik obvestil ZVKDS
»Zid so najprej kar podrli, potem pa zgradili proti Celovški zid, ki je višji in je videti drugačen. Skrbi me, da izvajalci sploh niso pozorni na to, da je blok spomeniško zaščiten. Ne želim si, da bi bil naš blok ograjen s praznim betonskim zidom,« je za Dnevnik povedala ena od stanovalk in dodala, da sta se z možem strinjala s prenovo, a le, če bo ta sledila smernicam.
Upravnik stavbe je v odzivu povedal, da so se zaradi obnove zidu že v letu 2020 obrnili na ZVKDS in nato še leta 2024, ko so se z lastniki dogovorili o realizaciji. »Glede na slike in opis obsega del je ZVKDS podal soglasje za obnovo. Pridobili smo tudi izvajalca, ki je bil pripravljen izdelati kalup za notranji zidak po originalnem obstoječem zidaku, ki smo ga vzeli iz zidu,« so pojasnili. Dodali so, da je zid enake višine, kot je bil obstoječi, s tem da je podaljšan do uvoda k stavbi, kjer so bili ostanki prvotnega zidu, vendar je bil zid na tem delu v preteklosti porušen. ZVKDS je ob tem podal tudi soglasje za podaljšanje zidu glede na ostanke prvotnega.
Pri obnovi morajo slediti smernicam
Navedbe upravnika so potrdili tudi na ZVKDS. »Predstavnik stanovalcev oziroma upravnik se je v zadnjih letih večkrat obrnil na ZVKDS, da bi skupaj poiskali ustrezno rešitev za sanacijo, saj je bila ograja statično, oblikovno in funkcionalno degradirana. Finančna sredstva pa so bila omejena,« so povedali in dodali, da je bilo k dokumentaciji s popisom del izvajalca novembra lani izdano kulturnovarstveno soglasje.
Za takšno prenovo morajo namreč izvajalci slediti posebnim smernicam. »Smernice, ki se nanašajo na obnovo stavbne dediščine in njenih pritiklin, izhajajo iz varstvenih režimov, ki so opredeljeni v občinskih prostorskih načrtih.
V konkretnem primeru odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana določa, da je treba ohraniti vrtne ograje in vrtna vrata z njihovo višino, transparentnostjo ali netransparentnostjo in grajeni podstavek,« so zapisali na ZVKDS. V primeru, ko določenih elementov ni mogoče ohraniti ali so uničeni, jih je dopustno tudi zamenjati v enaki obliki in materialih.
Po oceni ZVKDS se izvajalci del ob Galetovem bloku držijo projektne dokumentacije, h kateri je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje. »Žal pa vnaprej ni vedno mogoče predvideti vseh morebitnih zapletov ob izvedbi. V primeru, da že izvedena dela bistveno odstopajo od predloženega projekta in izvajalec napak ne želi ali ne more odpraviti, se primer preda Inšpektoratu RS za kulturo in medije,« so še pojasnili.
