Novi zakon o zaščiti živali je močno zvišal kazni za lastnike psov. Globe za pse, ki na javnih krajih niso na povodcu, so se z od 200 do 400 evrov zvišale na od 600 do 1200 evrov. Za tako imenovane nevarne pse, »ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali so ugriznili človeka oziroma žival«, in morajo biti ob tem na javnem mestu opremljeni tudi z nagobčnikom, pa so se z od 800 do 1200 evrov dvignile na od 1000 do 1600 evrov. Na kmetijskem ministrstvu, ki je pripravilo novelo zakona, pravijo, da so kazni zvišali, ker so bile doslej tako nizke, da pri posameznikih niso delovale odvračalno.
Globe so predpisane v razponu in lahko znašajo tudi več od najnižje predpisanega zneska, so pojasnili na ministrstvu. Dejavniki, ki vplivajo na višino globe v hitrem postopku, so narava in teža prekrška, stopnja odgovornosti storilca (če je prekršek storjen namerno ali iz malomarnosti), ponavljanje kršitev (če je storilec že bil kaznovan za podobne prekrške), oteževalne okoliščine (na primer prikrivanje kršitve, zavestno ignoriranje zakonodaje, vpliv na večje število živali), olajševalne okoliščine (sodelovanje v postopku, priznanje krivde, odprava posledic prekrška), ob tem pa mora biti kazen sorazmerna in imeti vzgojni učinek, so povedali na ministrstvu. Če kršitelj ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog ali odločbo o prekršku in če globo plača v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe ali naloga, plača le polovico globe.
Veliko lastnikov ne pozna pasjega bontona
Žiga Gaberc, predsednik Kinološkega društva Ljubljana, se z zaostritvijo zakonodaje strinja, meni pa, da bi morale višje kazni iti »z roko v roki« z dodatnim izobraževanjem lastnikov o pravilnem vedenju psov v urbanem okolju. »Integracija psov, katerih število se je v Sloveniji povečalo zlasti od časov korone, se ne dogaja na najboljši način. Veliko lastnikov ni zadosti izobraženih, nimajo ustreznega znanja in ne poznajo pasjega bontona. Če se odločimo za psa, se moramo zavedati, da ta ni moteč za druge,« opozarja Gaberc.
Podobno opozarja Maša Cerjak Kastelic iz ljubljanskega Društva za zaščito živali. »Problem je v tem, da si mnogo ljudi omisli psa, ne da bi se zavedali, kaj vse to prinese s sabo. Pes ni plišasta igrača. To je živo bitje, za katero je treba skrbeti in zanj prevzeti odgovornost,« pravi. Lastnikom, ki imajo težave pri vzgoji psa, priporočata obisk kakšne izmed pasjih šol, ki jih vsaj na območju Ljubljane ne primanjkuje. »Je pa treba malo pobrskati po internetu in preveriti, kakšne so izkušnje drugih ljudi,« svetuje Cerjak-Kasteličeva.
Nepobrani iztrebki: 100 evrov
To pa ni edina globa, ki lahko doleti lastnike psov, ki se sprehajajo po mestu. Kazen lahko dobijo tudi za neodstranjevanje pasjih iztrebkov na ulici. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) pravijo, da odlok o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin predpisuje zgolj odstranitev iztrebkov z občinskih cest oziroma javnih površin. Predpisana kazen znaša 100 evrov. Globe se lahko izrekajo že ob prvi ugotovljeni kršitvi, kršitelju, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, pa se kazen prepolovi, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti.
Za lajanje psa v stanovanju ni predpisane globe. Ljudem, ki jim lajanje kali mir in nočni počitek, na MOL predlagajo, da se obrnejo na lastnika in poskušajo skupaj najti ustrezno rešitev. Če to ni mogoče, obstajata dve možnosti – prijava lastnika, če obstaja sum, da psa muči, in civilna tožba proti lastniku, saj mora ta po 75. členu stvarnopravnega zakonika pri uporabi svoje nepremičnine »opuščati vsa dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin«.
