Po letu in pol odlašanja je bil minuli mesec objavljen razpis za izvajalca protipoplavnega nasipa v ljubljanskih Sneberjah. Nasip naj bi v bodoče pred Savo branil tamkajšnja naselja, med njimi predvsem Snebersko nabrežje. Projektirani visokovodni nasip bo potekal po zemljiščih, ki so opredeljena kot »najboljša kmetijska zemljišča«. V pogovoru s tamkajšnjimi krajani smo ob objavi razpisa zaznali nejevero, da je država že odkupila razdrobljene parcele, potrebne za kilometer in pol dolg nasip. Kot smo poročali, bo nasip odmaknjen od reke, v neposrednem zaledju naselja in bo v obliki črke L zaobjel naselje.
Iz Direkcije RS za vode, ki je investitorica projekta, so nam sporočili, da so do prejšnjega tedna dosegli dogovor za 72 odstotkov kmetijskih zemljišč, potrebnih za gradnjo nasipa. Pri sklepanju pogodb jim pomaga mestna občina. »V okviru projekta protipoplavne zaščite Sneberij so predvideni skupno 104 odkupi zemljišč za nasip, ki bo dolg kilometer in pol. Podatki o vrednosti posameznih parcel niso javni, saj so del varovanih osebnih podatkov,« so sporočili z direkcije. Pri tem so dodali, da bodo za potrebe gradnje nasipa vključene še dodatne parcele v državni lasti, za katere pa je že bil sklenjen sporazum o uporabi zemljišča.
Izplačila zasebnikom še niso bila izvedena. Kupnine jim bodo nakazali potem, ko bodo poravnane obveznosti in urejen vpis v zemljiško knjigo. Vrednost posameznih parcel določa sodni cenilec. Pri tem na direkciji niso hoteli razkriti skupne vsote, ki bo potrebna za odkup zemljišč. Kot so pojasnili zato, ker vsota še ni jasna, saj dogovori še niso vsi sklenjeni. Vrednost projekta gradnje nasipa je sicer ocenjena na nekaj čez 3,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Rok za oddajo ponudb se izteče prihodnjo sredo.
So pa na direkciji optimistični, da bodo vsi dogovori sklenjeni do konca avgusta, podobno so nam zagotovili na ljubljanski občini. »Pri vsakem projektu se k lastnikom pristopa individualno. Zato je hitrost pridobivanja zemljišč odvisna od odnosa lastnikov zemljišč do javne koristi, ki jih tovrstne investicije zasledujejo. Večina lastnikov je naklonjena večji poplavni varnosti, zato pričakujemo, da bomo po zaključenih individualnih razgovorih pridobili vsa potrebna zemljišča za gradnjo protipoplavnega nasipa,« so še zagotovili na direkciji.
Apel lastnikom
Na prvi pogled se zdi nenavadno, da je država objavila razpis za projekt, še preden ima zanj zagotovljene površine. A kot je pojasnil hidrotehnik Rok Fazarinc, ki je pomagal pri pripravi strokovnih podlag, tak pristop pri tovrstnih projektih ni nenavaden. »Da je razpis objavljen, preden so zagotovljena vsa zemljišča, ni nič nenavadnega. Možnost je tudi, da izvajalec gradnje izpelje odkupe, saj to včasih lažje izvede kot pa država ali občina. Se pa seveda ne izvaja del na zemljiščih, ki še niso pogodbena, saj bi to bila črna gradnja,« je pojasnil strokovnjak.
Igor Kastelic, občan nabrežja, je pojasnil, da ga ni presenetilo, da so objavili razpis še pred odkupom ali vsaj sklenjenim dogovorom. »Seveda se lahko zgodi, da kdo ne da soglasja za odkup. To bi bilo zgolj nagajanje nam, stanovalcem Sneberskega nabrežja, ki smo bili močno poplavljeni, in ne pogumna konfrontacija z državo in morebiti županom,« je povedal občan. Pri tem je dodal, da so lastniki parcel lokalni ljudje, ki so videli razdejanje, ki ga je voda prinesla tem soseskam. Pri tem je izpostavil, da se mu zdi pomembno, da lastniki dobijo pošteno ceno za odkup. »V imenu stanovalcev pa vnaprej apeliram na kmetovalce: prosimo, prodajte teh nekaj parcel ob Savi, in se vam vnaprej globoko zahvaljujemo, da bomo tudi s to vašo človeško gesto dosegli varnost našega naselja in varnost življenj ter sobivali v sožitju naprej.«
Kmetovalec: Ponujajo drobiž, ampak bomo sprejeli
Stopili smo tudi v stik z lastnikom enega izmed kmetijskih zemljišč, ki jih država potrebuje za gradnjo nasipa. Z nami je govoril pod pogojem anonimnosti. »Odškodnino bodo dali za zemljo in zdaj pripravljajo ponudbe. Sam se nisem še odločil, vendar gre za manjše zemljišče in nasip je dobra stvar, imam pa zraven še štiri hektarje zemlje, ki bo varna zaradi nasipa. Moja odločitev bo lahka. Ampak gotovo se bo našel kdo, ki bo na koncu kompliciral. Sto lastnikov je veliko in vedno se najde eden, ki noče podpisati, pa se vse ustavi,« nam je povedal eden izmed lastnikov zemljišč, ki bodo morali prodati zemljo za potrebe nasipa. Pri tem je izpostavil, da od države ne pričakuje veliko: »Ampak to so majhni denarji, o čemer se pogovarjamo. Če bomo na koncu dobili 10 evrov za kvadratni meter, bo to super. Vile nekaj sto metrov naprej so pa po pol milijona, in ni to pravično. Moramo prodati, če ne, bi nam verjetno vzeli,« je dodal. Pri tem je izpostavil željo, da bi država ponudila dodatne ugodnosti za kmetovalce, ki bodo imeli zemljo na drugi strani nasipa in bo verjetno bolj izpostavljena škodi zaradi poplav.
V projektni nalogi je na različnih mestih poudarjeno, da bo nasip zasnovan tako, da bo čim manj oviral kmetijske dejavnosti v zaledju, kmetovalci pa bodo do zemljišč na drugi strani nasipa dostopali preko posebnih prehodov.
