Po opravljenih pogajanjih je najnižjo ponudbo za gradnjo Atletskega centra Ljubljana na območju stadiona ŽAK oddala družba Makro 5 gradnje. Ta je po podatkih službe za javna naročila Mestni občini Ljubljana ponudila, da naročena dela opravi za ceno 108,9 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Amandma župana Zorana Jankovića k rebalansu proračuna za letošnje leto pa kaže, da je bila tudi izpogajana najnižja ponudba za atletski center precej višja, kot so za gradnjo nameravali porabiti na občini. Župan je namreč z amandmajem predlagal popravek ocenjene vrednosti projekta v proračunu, in sicer s 108,7 na kar 135,8 milijona evrov. V ta znesek so poleg gradnje športnih objektov všteti še gradnja komunalne infrastrukture, nadzor, projektiranje in drugi projektni stroški.
Ob tem je treba opozoriti, da je bil atletski center leta 2016 ocenjen na »le« 14,3 milijona evrov, nato pa je ocena vrednosti z leti naraščala. Pred časom so v občinski službi za razvojne projekte in investicije rast vrednosti razlagali z vsebinskim razvojem projekta. Pojasnili so, da so sprva načrtovali le delno obnovo in nadgradnjo športnega parka v Šiški, na koncu pa so ga sklenili celovito prenoviti in urediti v sodoben atletski center. Dodali so, da se je razvoj projekta odrazil tudi na finančnem področju, kar pa je po njihovem mnenju ob zavedanju obsega nadgradnje osnovnega projekta razumljivo.
Rast ocenjene vrednosti atletskega centra je zmotila nekatere opozicijske svetnike. »Mestna oblast daje prednost megalomanskim gradbenim projektom, medtem ko osnovna infrastruktura – kot so vrtci, šole, ceste in stanovanja – stagnira ali celo propada,« je opozoril Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije). Igor Horvat je poudaril, da v svetniškem klubu Demokrati sicer podpirajo gradnjo atletskega centra oziroma da bi moral biti zgrajen že veliko prej, a so glasovali proti županovemu amandmaju, ker so prepričani, da je vrednost gradnje »absolutno previsoka«. »Preden se kar koli investira v stadion, naj se oblikuje svet za civilni nadzor, ker gre za gradnjo, ki lahko potopi občinski proračun in onemogoči cel kup storitev, ki so res pomembne za občanke in občane,« pa je zahteval Aleš Primc (Glas za otroke in družine).
Prejeli pričakovane pripombe
Občina je nedavno javno razgrnila tudi osnutka proračunov za leti 2026 in 2027, ki so ju svetniki prav tako obravnavali na ponedeljkovi seji. V dneh razgrnitve je občina dobila več pripomb in predlogov. Janković je pričakoval predvsem pripombe o tem, česa občani ne želijo v proračunu, denimo kanala C0 ali parkirne hiše pod tržnico. »Vsak ima pravico do svojega mnenja,« je župan poudaril aprila, a zagotovil, da bo stal za projekti, ki jih je mestna uprava vključila v proračuna. »Če smo kaj zgrešili ali pozabili, pa bomo rade volje dodali,« je takrat dejal Janković.
Občina je res prejela pripombe več občanov in ljubljanske nadškofije, da osnutkoma proračunov nasprotujejo zato, ker namenjata denar gradnji parkirne hiše pod tržnico. Navedli so argumente, da je ta projekt »v očitnem nasprotju s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, mednarodnimi zavezami Republike Slovenije glede varovanja kulturne dediščine in cilji prometne politike Mestne občine Ljubljana, saj gre za gradnjo v ožjem mestnem središču«. Svetniški klub Levica je prav tako predlagal zmanjšanje sredstev v proračunu za gradnjo parkirne hiše. Predlagal je, naj občina le posodobi tržnico in zagotovi dodatne servisne prostore za delovanje sodobne tržnice, gradnjo parkirne hiše pa naj opusti. Tudi v Levici so opozorili, da je gradnja parkirne hiše v središču mesta skregana s prometno politiko, ki si prizadeva za zmanjšanje prometa.
Svetniški klub Levica je občino pozval tudi, naj opusti namero o nakupu 52-odstotnega lastniškega deleža države v kompleksu Križanke in da torej v proračunih za prihodnji leti ne načrtuje sredstev za takšen nakup. Občina si že nekaj časa želi, da bi postala lastnica celotnih Križank in jih v celoti dala v upravljanje svojemu javnemu zavodu Festival Ljubljana, kar pa bi pomenilo, da bi se srednja šola za oblikovanje in fotografijo morala izseliti iz Križank. Išt Ištvan Huzjan (Levica) je opozoril, da selitev šole iz Križank ne bi »prispevala h kakovostnejšemu življenju v mestu ali njegovemu razvoju, še najbolj pa bo škodila mladim in bodočim generacijam ustvarjalk in ustvarjalcev«. Pozval je k dogovoru s šolskim ministrstvom, ki bi omogočal sobivanje šole in Festivala Ljubljana. Mestni svet bo končna predloga proračunov za prihodnji dve leti obravnaval na eni od prihodnjih sej.
