Kot odgovor na vprašanje, kako dobro se znajde na ljubljanski železniški ali avtobusni postaji, me je Fedeliano Nacucchi povabil, da se mu pridružim v osrednjem delu postaje. »Pozabite na vse, kar veste o železniški postaji, in se postavite v vlogo turista. Recimo, da moram na stranišče. Kje ga lahko najdem?« je vprašal, medtem ko se je sprehajal po prostoru in iskal usmeritvene znake. »Tukaj vidiva, da lahko kupim vozovnico za vlak, napis je tudi v angleščini, ima simbol, zato mi je to jasno. A stranišča še vedno ni na vidiku,« je komentiral svoja opažanja. »Ni mi jasno, kam moram iti. Zdaj bi se verjetno odločil koga vprašati za navodila,« je nadaljeval.
Težave je imela tudi Caro Van den Broeck, ki je stranišče našla s pomočjo mimoidočih. »Problem je bil, ker sem stala čisto na drugi strani pločnika, saj sem imela tam avtobus. Zato sem morala zelo hiteti,« je povedala in dodala, da pa jo je prijetno presenetilo, kako čista so stranišča.
Pomoč uslužbencev in mimoidočih
Gradnja nove železniške postaje pa ni spremenila le poti do garderob in sanitarij. Da bi se ob zaprtju severnega dela podhoda izognili dodatni zmedi na železniški postaji, so začeli predstavniki Slovenskih železnic usmerjati potnike. Za lažjo prepoznavnost oblečeni v rumene jopiče stojijo na manjših informacijskih točkah. »Na nas se po pomoč največkrat obrnejo starejši posamezniki in tujci. Največkrat iščejo svoj vlak, pogosto pridejo stanje preverit že dan pred odhodom,« je pojasnil eden od informatorjev. »Veliko vprašanj je bilo glede zaprtega podhoda, zanima jih tudi, kje so garderobe in kako do stranišč,« je še dodal.
Po pomoč se tujci velikokrat obrnejo tudi na delavce na avtobusni ali železniški postaji ter mimoidoče. »Vozovnico za avtobus sem morala kupiti na avtobusni postaji, zaradi česar sem se odločila tudi tam preveriti, kje je moj peron,« je povedala Madeleine iz Anglije. Po njenih besedah se je najprej zmotila in šla na železniško postajo, vendar so jo tam usmerili do avtobusne. »Uslužbenka na avtobusni postaji je bila zelo prijazna. Na listek mi je napisala, da imam avtobus proti Tolminu čez dve uri in številko perona,« je sogovornica veselo pokazala na listek. »Težav tako res nisem imela, zdaj moram samo še počakati avtobus,« je povzela.
Poleg peronov iščejo tudi senco
Na pot se je z avtobusom odpravila tudi Anna Haller. »V redu je, ker so nad peroni zapisani kraji, kam avtobusi peljejo. Je pa kljub temu treba biti pozoren tudi na to, kaj piše na avtobusu,« je pojasnila. Sama v Sloveniji ni imela težav, da bi na primer vstopila na napačen avtobus. »Trenutno pa iščem kotiček z nekaj sence, ker je zunaj zelo vroče. Za zdaj je še nisem opazila,« je težavo opisala Hallerjeva.
Tir, na katerega naj bi pripeljal njen vlak, je Camille Berrocal našla brez težav. »Problem je le, ker sem šele tukaj ugotovila, da iz določenega razloga vlaka ne bo. Na mednarodni aplikaciji The Trainline ta sprememba še vedno ni označena,« je nekoliko presenečena pojasnila. »Posledično bom domov potovala z avtobusom. Namesto da bi prestopila le dvakrat, bom morala zdaj štirikrat,« je povedala. Kljub temu je imela z ljubljansko železnico pozitivno izkušnjo. »Na zaslonu pišejo odhodi, tiri so označeni, tudi uslužbenci so pripravljeni pomagati,« je še naštela.
