Ministrstvo za obrambo, ministrstvo za zdravje in Univerzitetni klinični center Ljubljana so ta mesec sklenili sporazum o sodelovanju pri vzpostavitvi Nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere. Tega bo obrambno ministrstvo gradilo kot tretji trakt Bolnišnice dr. Petra Držaja v Šiški, in sicer na območju med obstoječima traktoma bolnice in šišensko enoto Zdravstvenega doma Ljubljana. Severni prizidek oziroma trakt C bo meril približno 18.000 kvadratnih metrov. Investicija je ocenjena na kar 87 milijonov evrov.
Minister za obrambo Borut Sajovic je pogodbo za projektiranje novega centra z Ljubljanskim urbanističnim zavodom (LUZ) sklenil sredi letošnjega marca. Pogodba je vredna nekaj več kot 3,1 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Sajovic je ob podpisu sporazuma napovedal, da pridobitev gradbenega dovoljenja za ta projekt pričakujejo do konca letošnjega leta. O izdaji gradbenega dovoljenja bo odločalo ministrstvo za narave vire in prostor, saj gradnjo objektov za obrambne namene, kakršen bo tudi novi nacionalni center v Šiški, skladno z zakonodajo obravnava ministrstvo in ne upravna enota.
Ker projektiranje objekta še ni zaključeno, do konca leta pa so le še tri meseci, smo želeli preveriti, ali je bila ministrova napoved vendarle nekoliko preveč optimistična. Na ministrstvu za obrambo so še enkrat zatrdili, da izdajo gradbenega dovoljenja pričakujejo proti koncu letošnjega leta, projektno dokumentacijo za izvedbo pa naj bi LUZ zaključil v prvem kvartalu prihodnjega leta.
»V preliminarni časovnici so upoštevani zakonski roki pri upravnih postopkih in strokovna praksa pri pripravi zahtevane dokumentacije. Skladno s tem je podana časovnica za optimalni potek investicije. Špekulacije o odstopanjih (od časovnice, op. p.) so v tem trenutku brezpredmetne,« so dejali na ministrstvu.
Pred začetkom gradnje mora država na ministrstvo za obrambo prenesti upravljanje zemljišča, potrebnega za gradnjo. Na ministrstvu so dejali, da prenos že poteka. Sajovic je ob podpisu sporazuma napovedal, da bodo prihodnje leto objavili javno naročilo za izbor izvajalca gradnje, ki bi dela začel v letu 2026, zaključek gradbenih del in opremljanje centra pa naj bi bila sklenjena do septembra 2028.
V načrtu še ena urgenca
Nacionalni zdravstveni center bo upravljal Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je pojasnil, da bo v prizidku delal ves kader ministrstva za obrambo, ki skrbi za zdravstveno oskrbo Slovenske vojske. V novem traktu bolnišnice bo 160 novih bolniških postelj, prostori za ultrazvok, rentgen, računalniško tomografijo in magnetno resonanco, ambulantni program, štiri operacijske dvorane, postelje za intenzivno nego in izolacijo ter bolnišnični oddelki za standardno nego. Pod objektom je predvidena parkirna hiša.
»Z nacionalnim zdravstvenim centrom bodo občani Ljubljane, podobno kot v drugih velikih mestih, pridobili dodatno bolnišnico in še eno urgenco, kar bo razbremenilo urgenco UKC Ljubljana,« je v začetku tega meseca dejal Jug. Na obrambnem ministrstvu so potrdili še, da na strehi prizidka načrtujejo heliport. »Umestitev heliporta je logična posledica namena, iz katerega so se Vlada Republike Slovenije, obrambno ministrstvo in ministrstvo za zdravje odločili za investicijo, in to je zagotovitev nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere,« so sporočili z ministrstva za obrambo.
Glede na to, da gre za nov državni objekt, nas je zanimalo, kako to, da projektanta niso iskali z izvedbo javnega natečaja za izbor najboljše projektne rešitve. Na ministrstvu so odgovorili, da se zakon o javnem naročanju »ne uporablja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti, če bi izvedba postopkov javnega naročanja ali projektnega natečaja na podlagi tega zakona povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z varnostnimi interesi Republike Slovenije«. Po njihovih besedah nacionalni center spada v to kategorijo.
Celovita prenova ali nadomestna gradnja?
Neodvisno od gradnje prizidka pa UKC Ljubljana načrtuje še prenovo obstoječih dveh traktov Bolnišnice dr. Petra Držaja, ki je bila zgrajena leta 1962. Koliko bo stala ta prenova, v kliničnem centru še ne vedo; pojasnili so, da se šele odločajo o načinu izvedbe in da še nimajo pripravljene investicijske dokumentacije, na podlagi katere bi lahko podali oceno stroškov. »Celovita prenova oziroma nadomestna gradnja je v fazi idejne zasnove,« so sporočili iz UKC Ljubljana, kar pomeni, da preigravajo tudi možnost, da bi obstoječi stavbni kompleks porušili in zgradili novega.
Za potrebe prenove je UKC Ljubljana v letu 2018 sicer izdelal programsko zasnovo bolnišnice, leta 2023 pa projektno nalogo in statično analizo. Po podatkih UKC Ljubljana so bili posamezni deli bolnišnice v preteklosti prenovljeni. Navedli so, da so denimo leta 1982 prenovili inštalacije, leta 2021 pa so prenovili intenzivno terapijo za paciente s covidom-19.
V obstoječih dveh traktih bolnišnice so klinična oddelka za revmatologijo in hipertenzijo, center za geriatrično medicino, klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok ter oddelek za rentgen, so našteli v UKC Ljubljana. Na vprašanje, ali bo prenova vplivala na obstoječe dejavnosti v Bolnišnici dr. Petra Držaja, so v UKC Ljubljana odgovorili, da bodo pripravili vse načrte, da zdravstvena dejavnost ne bo okrnjena. Prav tako ne pričakujejo, da bi gradnja tretjega trakta z nacionalnim zdravstvenim centrom bistveno vplivala na delo v obstoječih traktih.
Jug je ocenil, da bi s celovito prenovo bolnišnice in z gradnjo novega trakta Bolnišnice dr. Petra Držaja ta kot celota zagotavljala 300 dodatnih postelj v regiji in hkrati omogočila bolnišnične zmogljivosti v izrednih razmerah. Koliko dodatnega kadra bodo potrebovali po prenovi obstoječe bolnišnice in gradnji prizidka, v UKC Ljubljana niso odgovorili. Pojasnili so le, da bo število zaposlenih odvisno od števila postelj.
