Felinološko društvo Ljubljana že več kot šestdeset let organizira mednarodne mačje razstave. Konec tedna so Halo Tivoli naselile kletke z mačkami, okoli katerih se je sprehajala množica ljudi. Nekateri so si mačke ogledovali, jih fotografirali, drugi pa so si ob tem zapisovali tudi informacije o pasmah. »Običajno ljudje pridejo iz radovednosti, ker si želijo ogledati različne mačke. Nekaj jih pride tudi bolje spoznat pasme, saj se odločajo za nakup,« je pogoste razloge za udeležbo na razstavi naštel predsednik Felinološkega društva Ljubljana in veterinar David Černec. »Je pa dogodek priložnost tudi za vzreditelje, da se med seboj povežejo za možna nadaljnja sodelovanja,« je še dodal.
»Trenutno imamo doma dva mačka, oba rešena s ceste. Razmišljamo o nakupu tretjega,« je povedala obiskovalka Daša. »Ena vzrediteljica nam je dala zelo koristne informacije, pustila nam je tudi, da mačka pobožamo. Nekateri so glede tega bolj zadržani, kar je škoda, saj je razumljivo, da bi obiskovalci mačke radi božali,« je še dodala. Sogovornica je na razstavo prišla z otrokom, da je spoznal različne pasme: »Opazila sva, da prevladujejo predvsem maine cooni.«
Zanimanje za določene pasme se namreč skozi leta spreminja. »Pred dvajsetimi leti je prevladovalo zanimanje za siamke, danes pa prevladujejo pasme maine coon, ragdoll in britanska kratkodlaka mačka,« je pojasnil Černec. Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali okoli 250 pasemskih in domačih mačk, med njimi je bilo 59 maine coonov.
Glasovanje za najlepšo
Pred udeležbo na razstavi so morale mačke najprej opraviti veterinarski pregled, na katerem so med drugim preverili, ali so cepljene, na videz zdrave in brez zajedavcev. Med dogodkom so si mačke ogledali tudi štirje sodniki. Ti so pripotovali iz tujine, da bi ocenili zunanji videz živali in podelili naziv najlepša na razstavi (best in show). »Njihova naloga je, da ocenijo, koliko se mačka približa predpisanemu standardu za določeno pasmo,« je povedal David Černec. Za najlepšo mačko pa so lahko glasovali tudi obiskovalci. Po njihovem izboru je v soboto zmagal maček pasme sveta birmanka. »Njegovo uradno ime je Smokey Johnnatarie-e. Mi ga kličemo Smoki,« je povedala njegova lastnica Snežana Veliq.
»Meni sta dve zelo všeč, ena od njiju je tale,« je rekla osemletna Ela in s prstom pokazala proti mački pasme neva masquerade. »Zelo imam rada mačke, doma imam eno, ime ji je Nika. Tu je dobila veliko stvari,« je še povedala. Med razstavo so bile namreč na robu dvorane postavljene tudi stojnice, kjer so obiskovalci lahko kupili izdelke za mačke, kot so krtače, igrače, CBD-izdelki za mačke in drugo. Največji je bil izbor hrane, pri čemer so poleg briketov prodajali tudi juhe, fileje, jogurte in priboljške. Ob številni ponudbi se je obiskovalka Jovana pošalila: »Nekatere mačke jedo bolj raznoliko od mene.«
Na stojnicah so obiskovalci dobili tudi različne nasvete v zvezi z mačjo prehrano. »Dobila sem zastonj vzorce hrane, kar se mi zdi super. Ena od mojih mačk pogosto bruha, zato ji ne ustreza vsaka hrana,« je razložila obiskovalka Sara, ki pa je bila nekoliko kritična do lepotnega tekmovanja. »Vsaka mačka je simpatična na svoj način, zato težko gledam, kako se jih podrobno ocenjuje in zapisuje negativne točke glede njihovega videza. Prav tako sem rahlo skeptična zaradi prevelikega množenja živali.« A ne glede na to se ni mogla upreti razstavi. »Obožujem mačke in na dogodke, kjer jih je veliko na kupu, težko ne pridem,« je pojasnila. Zaupala pa nam je tudi, da je svoj glas za najlepšo mačko podarila maine coonu, ki je nosil tekmovalno številko 71. »Prepričal me je s svojim značajem, pa tudi pobožala sem ga lahko.«
Navdušili so pogovori z obiskovalci
Mačku s tekmovalno številko 71 je ime Inferno, domači pa ga kličejo Dante. »Na novo smo se začeli ukvarjati z vzrejo, zato smo se razstave udeležili prvič,« je povedala njegova lastnica Maksim Loknar. Čeprav se ji je dogodek zdel izjemen z vidika ustvarjanja novih poznanstev in možnih sodelovanj, so jo najbolj navdušili ravno pogovori z obiskovalci. »Pojasnimo jim, kaj je značilno za maine coone in kako se vedejo, da lažje dobijo realno predstavo o pasmi,« je razložila sogovornica.
Da bi se Inferno na razstavi čim bolje izkazal, je doma vadil držo, lastnico pa je še vedno rahlo skrbelo, kako se bo vedel pri sodnikih. »Pri prvem sodniku je bil zelo jezen, stalno je pihal. Presenetljivo pa je bil pri naslednji sodnici povsem miren. Ne vem, mogoče ni navajen na moške,« se je zasmejala sogovornica. Sodniki so tekmovalcem takoj dali povratne informacije. Pri Infernu jih je po besedah njegove lastnice zmotila bela lisa, ki jo ima na tački, saj je sicer v celoti siv. »Čeprav sem si želela, da Inferno zmaga na razstavi, mi je bila celotna izkušnja nadvse všeč,« je povzela Loknarjeva.
»Tole je neprecenljiv dogodek, zapolnila sem si srce in dušo. Tukaj bi lahko ostala ves dan, poglejte, kar mravljinčim se,« je z navdušenjem dejala obiskovalka Ursula. »Zelo imam rada mačke, tudi sama imam doma eno. Je navadna tribarvna, in sicer oranžna, bela in siva,« je povedala. Dogodka se je udeležila že tretje leto, vsakič pa svoji mački z razstave prinese darilo – tokrat igračo s perjem.
