Pred osmimi leti so pobudniki nacionalnega meseca skupnega branja začeli svoj projekt, ki ga skupaj izvajajo številna društva, knjižnice in osnovne šole. »Prvič smo nacionalni mesec skupnega branja organizirali leta 2018. Cilj še vedno ostaja isti: povezati dejavnosti, ki jih številne ustanove s področja bralne kulture in razvoja bralne pismenosti že desetletja pripravljajo tako za otroke kot za mladino, družine in vse generacije,« je povedala nacionalna koordinatorica Alenka Štrukelj.

S projektom želijo dodatno spodbuditi skupno branje v družinah, vrtcih, šolah, kulturnih ustanovah ter večgeneracijskih centrih v okviru več dejavnosti. »V teh letih se je v nacionalnem mesecu skupnega branja vsako leto odvilo povprečno 800 dogodkov z 200 prijavitelji, med njimi so tudi vzgojno-izobraževalni zavodi, visokošolski zavodi in organizacije za bralno kulturo,« je še dejala sogovornica in dodala, da bo letošnji mesec potekal med 8. septembrom in 12. oktobrom, z zaključkom v tednu otroka.

10 minut branja na dan

»V Sloveniji smo v marsičem v svetovni špici. Poleg razvejene mreže ljubiteljske kulture je mreža javnih knjižnic, ki jih imamo v Sloveniji, ena najboljših na svetu. Za spodbudo k branju so pomembni tudi Cobiss za elektronske knjige, bibliobusi in knjižničarji, ki otrokom in mladostnikom približujejo pomen knjige in branja,« je ob projektu izpostavila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Takšen projekt je po njeni oceni še posebej pomemben v svetu, kjer prevladujejo hitre informacije in družbena omrežja.

Izbrane zlate hruške 2025

Strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig je izbral 107 knjig, ki so izšle v letu 2024 in so si zaslužile naziv zlata hruška. Knjige izstopajo po vsebini in izvedbi. Med njimi je 35 naslovov izvirno slovenskih leposlovnih knjig in dve domači antologiji slovenske in evropske književnosti. Zlate hruške so letos knjige iz 22 različnih koncev sveta, prevedene iz 17 različnih jezikov.

Novost letošnjega leta je vseslovenska pobuda »10 minut za branje«. »V zadnjih 20 letih je število učencev, ki berejo za bralno značko, upadlo. V luči tega ves čas razmišljamo, kaj bi lahko storili za dvig in krepitev bralne kulture, in tako smo prišli na idejo za pobudo o 10-minutnem branju vsak dan,« je pojasnila Gaja Kos iz Društva Bralna značka Slovenije. S tem želijo v vzgojno-izobraževalne ustanove vnesti prakso branja, ki bi s pobudo postala stalna aktivnost, vključena v vsakdan. »Zavedamo se, da je 10 minut branja na dan malo, hkrati pa verjamemo, da je to veliko bolje kot nič,« je dodala Kosova.

Tudi letos šolarjem knjige

Dogajanje se bo začelo s tradicionalnim dogodkom na mednarodni dan pismenosti, v ponedeljek, 8. septembra. »Z nacionalnim posvetom 'Branje za vse' se bomo osredotočili na vključenost pri branju. Uveljavljeni predavatelji bodo pokazali, s kakšnimi prilagoditvami lahko literatura postane dostopna različnim skupinam odraslih, otrok in mladostnikov z učnimi težavami, priseljencem, beguncem, Romom,« je povedala Štrukljeva. Dober teden kasneje, 17. septembra, bodo na dan zlatih knjig društva obeležila začetek bralne sezone v vrtcih in šolah, in sicer z bralnim maratonom. V tem času bodo prvošolcem razdelili darilne slikanice, letos bo to slikanica Slavka Pregla »O fantu, ki je imel rad ptičke«.

V zadnjih 20 letih je število učencev, ki berejo za bralno značko, upadlo. V luči tega ves čas razmišljamo, kaj bi lahko storili za dvig in krepitev bralne kulture, in tako smo prišli na idejo za pobudo o 10-minutnem branju vsak dan.

Gaja Kos, Društvo Bralna značka Slovenije

V sklopu projekta Rastem s knjigo bodo osnovnošolci in srednješolci tudi letos prejeli knjižna dela. Sedmošolcem bodo podarili knjigo Nine Mav Hrovat »Orientacisti – Škorpijonov pik«, dijakom prvih letnikov srednjih šol pa knjigo Janje Vidmar »Koliko še«. 

Priporočamo