Mestna občina Ljubljana išče koncesionarja, ki bi vzpostavil in upravljal javni sistem izposoje in souporabe električnih vozil. Na občini želijo občanom pa tudi obiskovalcem mesta z javnim sistemom souporabe ponuditi »učinkovit, preprost, finančno dostopen, varen, čist in okolju prijazen prevoz z električnimi vozili po Ljubljani«, ki hkrati omogoča vožnjo po avtocesti ter povezavo z brniškim letališčem, trgovskimi središči in drugimi mesti.
Takšno javno-zasebno partnerstvo je občina poskušala vzpostaviti že leta 2021. Na takratno javno naročilo sta se odzvali družbi Avantcar in Sharengo, ki v Ljubljani že ponujata lastna sistema souporabe električnih vozil, a kot tržno dejavnost. Ko smo na občini leta 2020 spraševali, kaj je prednost javnega sistema souporabe vozil v primerjavi s trenutno situacijo na trgu, so na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet dejali, da je »poglavitna prednost ta, da se dolgoročno, vsaj za dobo 20 let, zagotovi kakovostno izvajanje storitve« souporabe vozil. Javno naročilo iz leta 2021 je občina zaključila brez izbora partnerja, ker je bila družba Sharengo uspešna z revizijskim zahtevkom.
1. Kaj bo občinski vložek v partnerstvo?
Občina bo prispevala javne parkirne prostore, na katerih si bodo uporabniki sistema lahko izposodili oziroma polnili električna vozila. In sicer bo ob zagonu javnega sistema souporabe zagotovila 100 parkirnih prostorov, število pa bi nato postopoma povečala še za 100. V času trajanja koncesije se bo občina odpovedala parkirninam in nadomestilu za uporabo teh javnih parkirnih prostorov, poleg tega bo krila stroške njihovega vzdrževanja.
2. Kaj bo zasebni partner vložil v partnerstvo?
Bodoči zasebni partner oziroma koncesionar bo moral ob vzpostavitvi sistema prav tako zagotoviti 100 parkirnih prostorov in nato postopoma še 100. V razpisu iz leta 2021 ni bilo predvideno, da bi zasebnik v projekt moral prinesti svoj delež parkirnih prostorov. Poleg tega je razpis leta 2021 predvideval sistem souporabe z 200 električnimi vozili, zdaj pa občina zahteva, da zasebnik v startu v sistem vključi 200 vozil, nato pa jih sčasoma zagotovi še 200. Letošnji razpis od zasebnika zahteva tudi postavitev določenega števila polnilnih postaj oziroma polnilnih mest. »Ob polni vzpostavitvi projekta bo v okviru projekta v upravljanju 400 električnih vozil in 80 polnilnih postaj oziroma 160 polnilnih mest,« določa razpisna dokumentacija.
V času trajanja koncesije bo moral koncesionar upravljati vozni park in zagotavljati »dostopnost tehnično brezhibnih vozil uporabnikom. Koncesionar prevzame tudi obveznost rednega posodabljanja voznega parka po dinamiki, opredeljeni v pogodbi,« zahteva občina. Poleg vozil bo moral zasebnik upravljati mrežo parkirnih prostorov za souporabo vozil in polnilnih mest pod pogoji, ki bodo prav tako določeni v koncesijski pogodbi. Naloga zasebnika bo tudi »zagotavljanje ustreznega sistema neprekinjene podpore uporabnikom. Storitev mora biti dosegljiva 24 ur na dan, sedem dni na teden, 365 dni na leto, zraven pa spada tudi podpora centra za pomoč uporabnikom z zadostnim kadrom za terensko ekipo ter tehnološko podporo strokovnjakov pri zagotavljanju delovanja sistema«. Če takšne servisne službe kandidat za zasebnega partnerja ne bo mogel zagotoviti, bo njegova ponudba izločena kot nedopustna.
3. Kakšne posebne zahteve ima občina glede vozil?
Občina zahteva, da bo najmanj 60 odstotkov električnih vozil v javnem sistemu za souporabo primernih za vožnjo po hitri cesti in avtocesti. Najmanj 50 odstotkov vozil pa mora biti zmožnih z enim polnjenjem prevoziti vsaj 130 kilometrov. Vsa vozila bodo morala dosegati tudi minimalni standard varnosti, ki ga je občina predpisala v razpisni dokumentaciji. Če končne ponudbe zainteresiranih ponudnikov teh minimalnih pragov ne bodo izpolnjevale, jih bo občina izločila.
4. Kako dolgo bo trajalo partnerstvo?
Tako kot leta 2021 je tudi letos občina predvidela, da bo partnerstvo trajalo najmanj 20 let z možnostjo podaljšanja za največ polovico dogovorjenega koncesijskega obdobja. Občina si pridržuje pravico, da po petih letih trajanja koncesijskega razmerja opravi generalno revizijo izvajanja koncesijske pogodbe. S to revizijo bosta oba partnerja preverila, ali je v tem času nastala kakšna sprememba, ki bi lahko vplivala na izvajanje koncesijske pogodbe. Na podlagi teh ugotovitev lahko partnerja pogodbo ustrezno dopolnita. Generalno revizijo naj bi opravili vsakih pet let oziroma po potrebi, je razvidno iz projektne naloge. Ta tudi določa, da bo moral bodoči koncesionar za javni sistem souporabe vozil voditi ločeno računovodstvo v skladu z veljavnimi predpisi in da bo moral občini vsako leto oddati revidirano letno poročilo.
5. Kako bo potekal izbor koncesionarja?
Občina bo zasebnega partnerja izbrala s postopkom konkurenčnega dialoga v treh fazah. V prvi fazi bo na podlagi prejetih prijav zainteresiranim kandidatom priznala usposobljenost, če bodo v celoti izpolnjevali razpisne pogoje. Te kandidate bo povabila k dialogu, ki predstavlja drugo fazo. Občina se bo z vsakim kandidatom pogovarjala posebej v enem ali več krogih. Na teh pogovorih bodo med drugim opredelili okvirni terminski načrt projekta, identificirali lokacije javnih površin za parkirne prostore in podobno.
Po zaključku faze dialoga bo občina oblikovala končne pogoje za izbiro koncesionarja in objavila končno povabilo k oddaji ponudb. V tej fazi prejete ponudbe bo občina nato na podlagi več meril ocenila in izbrala najboljšega ponudnika. Občina bo med drugim ocenjevala, kako hitro servisno službo bodo ponujali kandidati, kakšen standard varnosti bodo zagotavljali, kolikšen delež vozil bo primeren za vožnjo po avtocesti, kolikšen delež vozil bo imel domet vsaj 130 kilometrov. Eden od kriterijev pa bo tudi, v kolikšni meri bodo ponudniki spodbujali električno mobilnost. To bodo ocenjevali na način, kakšne popuste pri uporabi sistema souporabe bo potencialni koncesionar ponujal uporabnikom v času jutranje in popoldanske prometne konice. Največ točk bo prejel tisti kandidat, ki bo uporabnikom v času konic ponudil vsaj 50 odstotkov popusta na redne cene.
V razpisu leta 2021 je bil kriterij spodbujanja električne mobilnosti zastavljen nekoliko drugače. Takrat bi znotraj tega kriterija točke prejeli ponudniki, ki bi uporabnikom ponudili posebne ugodnosti, kot so na primer stalni popust, dobropis in druge stalne finančne ugodnosti.
