Desetega junija bo na ministrstvu za naravne vire in prostor potekala ustna obravnava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za projekt prenove osrednje ljubljanske tržnice, ki vključuje tudi gradnjo sporne parkirne hiše ter prenovo in dozidavo Mahrove hiše. Na ministrstvu so pojasnili, da je namen ustne obravnave seznanitev stranskih udeležencev s spisno in projektno dokumentacijo, na obravnavi pa bodo lahko dajali še morebitne nove pripombe.
Ustna obravnava utegne biti zelo razgreta, saj večina stranskih udeležencev ne podpira projekta Mestne občine Ljubljana. Ministrstvo je dobilo kar 97 zahtev za priznanje stranske udeležbe v postopku. Takšen status so nato priznali »lastnikom in solastnikom sosednjih nepremičnin, to so Nadškofija Ljubljana, Stolni kapitelj Ljubljana, javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, Stolna župnija Ljubljana«, so povedali na ministrstvu. Poleg njih so stransko udeležbo priznali še nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green in civilni iniciativi Tržnice ne damo, ki že leta svari pred tem občinskim projektom.
O občinskih načrtih za prenovo tržnice je bil obveščen tudi Unesco, ki je resno vzel opozorila o tem, da bi izvedba tega projekta lahko povzročila škodo na Plečnikovi tržnici. Unescov Center za svetovno dediščino v Parizu je državo zaprosil za dodatne informacije v zvezi z občinskim projektom na Vodnikovem trgu, je razvidno iz lanskoletnega dopisa.
Čeprav gre za občinski projekt, je Unescov Center za svetovno dediščino odgovor pričakoval od države, ker je podpisnica konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, na podlagi katere so bila izbrana dela Jožeta Plečnika v Ljubljani vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Ali je ministrstvo za kulturo Unescu že odgovorilo oziroma kaj mu je pojasnilo, nam z ministrstva še niso sporočili.
Center za svetovno dediščino je državo opozoril na nekatera določila iz operativnih smernic za izvajanje konvencije. Te državi nalagajo, da Unesco nemudoma seznani z vsemi načrtovanimi posegi, ki bi lahko vplivali na stanje ohranjenosti svetovne dediščine, v tem primeru Plečnikovih tržnic. Poleg tega mora država zagotoviti, da se presoja vplivov na dediščino (HIA – Heritage Impact Assessment) izvaja kot prvi pogoj za projekte, ki bi posegali v svetovno dediščino.
Občina je leta 2023 na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sicer začela postopek presoje vplivov na dediščino. Toda še preden je bil elaborat presoje poslan v pregled in odobritev na Center za svetovno dediščino v Pariz, je občina ločila proces presoje vplivov na svetovno dediščino od procesa pridobivanja gradbenega dovoljenja, je razvidno iz dopisa odbora slovenske nacionalne komisije za Unesco, pod katerim sta podpisana Tomaž Štoka, predsednik odbora slovenske nacionalne komisije za Unesco za svetovno kulturno in naravno dediščino, ter Gašper Hrastelj, generalni sekretar slovenske nacionalne komisije za Unesco.
Pridobivanje gradbenega dovoljenja za prenovo tržnice, vključno z gradnjo podzemne parkirne hiše, zdaj torej teče brez predhodne zelene luči Centra za svetovno dediščino in njegovih posvetovalnih teles. Štoka in Hrastelj sta v omenjenem dopisu opozorila, da projekt prenove tržnice ne sledi »vsem postopkom konvencije o svetovni dediščini, del katere so vpisana izbrana Plečnikova dela v Ljubljani«.
Občina naročila pravno mnenje
V občinski službi za razvojne projekte in investicije so nasprotno poudarili, da postopka izdaje gradbenega dovoljenja in presoje vplivov na dediščino »nista povezana in ju ni mogoče združiti ali ločiti, se pa izvajata vzporedno«. Svoje mnenje so podkrepili s pravnim mnenjem, ki ga je lani po naročilu občine izdelal Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti. Pirnat je med drugim izpostavil, da postopek presoje vplivov na dediščino še ni implementiran v slovenski pravni red. Prav zaradi tega pravila, ki urejajo presojo vplivov na dediščino, naj ne bi smela vplivati na postopek izdaje gradbenega dovoljenja, je razvidno iz pravnega mnenja.
Ker postopek izdaje gradbenega dovoljenja teče mimo presoje vplivov na dediščino, ki jo predpisujejo Unescova pravila, se pojavlja vprašanje, ali bo občina ob morebitni pridobitvi gradbenega dovoljenja upoštevala morebitne poznejše pomisleke ali omilitvene ukrepe, ki bi jih izdal Unesco. V občinski službi za razvojne projekte in investicije so odgovorili, da takšnih vprašanj ne morejo komentirati, dokler ne bo izdano gradbeno dovoljenje. »Odločitev Unesca sicer še ni znana, vendar je treba upoštevati izsledke elaborata HIA, v katerem so opredeljeni vsi vplivi na kulturno dediščino. Izsledki elaborata kažejo, da ti niso negativni, temveč ravno obratno kažejo, da ima načrtovani projekt predvsem pozitivne vplive na kulturno dediščino in širše vplivno območje,« so februarja poudarili na občini. Dodali so, da jim je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije tudi na podlagi izdelanega elaborata presoje vplivov na kulturno dediščino izdal pozitivno mnenje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
