»Ob dobrodošli prenovi Potniškega centra Ljubljana in okoliških cest ter ob predvideni sočasni prevetritvi sheme javnih prog mestnega potniškega prometa bi bilo smiselno odpreti razpravo o dolgoročni naložbi izgradnje prvih dveh linij cestne železnice. Glede na zgoščevanje stanovalcev ob teh vpadnicah bi bilo smiselno zastaviti dolgoročni načrt, za katerega so široko odprta tudi evropska sredstva,« je eno izmed številnih vprašanj in pobud, ki jih občani postavljajo občini na portalu Servis pobude meščanov. Na občini so se zahvalili za predlog, a mu na pobudo natančneje niso odgovorili. Ob drugi podobni poizvedbi so zapisali, da aktivnosti za ureditev tramvaja ali metroja v Ljubljani ta hip ne potekajo.
»Močno dvomljivo je tudi razmišljanje o tramvaju ali metroju le v okviru Ljubljane. Glede na relief, pozidanost prostora, razporejenost dejavnosti v prostoru, razporejenost prometne mreže in razporejenost prometnih tokov bi bila ureditev tramvaja ali metroja lahko učinkovita le v smislu izvedbe obsežnega državnega projekta,« so sporočili občanu. Kot so dodali, je strateška odločitev države, da se najprej okrepi železniški sistem, občina pa sledi načrtom države.
Tramvaj nekoč, a ne danes
Na ljubljanski občini so pojasnili, da bi še vedno lahko imeli tramvaj, če bi že zgrajeno mrežo v prvi polovici prejšnjega stoletja smiselno vzdrževali in nadgrajevali. Ljubljana je sicer imela tramvaj od leta 1901 do 1958. »Z retrospektivnim pogledom v preteklost je težko soditi odločitve naših predhodnikov. Nedvomno bi se, če bi tramvaj v Ljubljani ohranili, ta oblika javnega potniškega prometa skozi desetletja razvijala in prilagajala mestnim potrebam,« so pojasnili. Pri tem pa dodali, da je po drugi strani tehnologija mestnih avtobusov zelo napredovala, zato tudi ni takšne potrebe po infrastrukturno zahtevnem projektu, kakršen bi bila uvedba tramvaja.
»Na srečo se je v zadnjem času zgodil velik tehnološki preboj. Visoko tehnološko zrelost so dosegli brezemisijski avtobusi s pogonom na električno energijo in vodik ter druge tehnologije za napredno vodenje prometa,« so sporočili na občini. Zaradi praktičnih omejitev uvedbe tramvaja so poudarili ukrepe za spodbujanje večje pretočnosti avtobusov: »Bolj kot tramvaj kaže uvedba zmogljivih avtobusnih prog s prednostjo za avtobuse; koridorje, rumene pasove, pogostejše frekvence, prednost v križiščih, povezava z večmodalnimi točkami za prestop potnikov …«
Zadnja študija iz leta 2002
Občino smo prosili za pojasnilo, ali so v preteklosti opravili kakšno podrobno študijo, ki bi empirično proučila možnost uvedbe tramvaja in ki bi jasno pokazala ekonomsko ali logistično neupravičenost uvedbe tramvaja. Odgovorili so, da je leta 2002 družba TTK iz nemškega Karlsruheja pripravila grobo oceno stroškov dveh morebitnih tramvajskih prog v Ljubljani. »Prva v smeri sever–jug, od Črnuč do Viča, v dolžini 10,6 kilometra in druga od Šentvida do Fužin v dolžini 11,5 kilometra. Stroški za izgradnjo prog, remize in nabavo vozil so bili takrat ocenjeni na skupno 828 milijonov evrov. Pri tem niso všteti stroški zemljišč, na katerih bi bila potrebna razširitev cestnega profila. Glede na inflacijo bi bil ta znesek danes še občutno višji,« so pojasnili na občini in dodali, da bi po izkušnjah iz tujine vzpostavitev takšne infrastrukture lahko trajala več kot deset let.
