Svetniki zavrnili transparentnost nadzornih kamer

Ljubljanski mestni svet je na ponedeljkovi seji zavrnil osnutek dopolnitev odloka o urejanju prometa. Predlog se je nanašal na del odloka, ki opredeljuje nadzor in preglednost sistema občinskih nadzornih kamer, s katerimi upravlja Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT). Po predlogu bi upravljalec moral dvakrat na leto osvežiti javno dostopno bazo podatkov na spletu v obliki zemljevida. Na zemljevidu bi občani imeli vpogled v podatke o blagovni znamki in vrsti nadzorne kamere. »Javno dostopna baza podatkov je hkrati na voljo kot zbirka odprtih podatkov,« se glasi še druga od dveh zavrnjenih dopolnitev odloka.

Civilna družba in opozicija

»Z vzpostavitvijo preglednega zemljevida lokacij in zbiranjem podatkov s strani občanov bi mestna uprava lahko izboljšala funkcionalnost kamer tam, kjer so te zares potrebne, ter odstranila kamere z lokacij, kjer njihova postavitev občanom ne nudi nikakršnih koristi. Na tak način bi zmanjšali nepotreben nadzor in povečali zaupanje med občani in mestno oblastjo,« je o predlogu povedal svetnik

Jasmin Feratović iz Piratske stranke. Ta je predlagal zavrnjeno dopolnitev skupaj s svetnikom Ištvanom Ištom Huzjanom iz vrst Levice, ki je poudaril, da imajo javne sezname številna mesta po svetu. Nasprotniki predloga so izpostavili, da bi javna objava lokacij nadzornih kamer ogrozila njihov namen in omogočila zlorabe. Za sprejetje osnutka je glasovalo 9 svetnikov, 27 jih je bilo proti.

Dopolnitev je nastala na pobudo in s sodelovanjem civilne družbe in peticije občanov. Besedilo odlokov je prispeval Zavod Državljan D. »Zakonska obveza k objavljanju lokacij občinskih videonadzornih kamer bo po našem mnenju pomembno izboljšala občutek varnosti občank in občanov, hkrati pa bomo lahko bolj konkretno ocenjevali dejansko učinkovitost teh kamer pri preprečevanju in preiskovanju kriminala in vandalizma,« je zavrnjeno spremembo komentiral Domen Savič, direktor zavoda.

Ljubljanska občina ima sicer 568 nadzornih kamer in Ljubljana velja za najbolj »nadzirano« mesto v državi. Z občine so sporočili, da kamere spremljajo preko centra za upravljanje prometa LPT. Posnetke hranijo do enega meseca, dostop pa imajo samo pooblaščene osebe. »Posnetke izročamo le policiji in sodišču, in sicer po uradni dolžnosti, zasežene posnetke pa lahko te službe uporabijo kot dokazno gradivo v svojih postopkih,« so navedli. Večina nadzornih kamer je sicer na parkiriščih, 44 jih je na semaforiziranih križiščih. »Posredovanje podatkov se v večini primerov izvaja ob preiskavah kaznivih dejanj in vandalizma ter pri razjasnitvi prometnih nesreč. Kamere niso opremljene s sistemi za avtomatsko zaznavanje kaznivih dejanj, algoritmi za avtomatsko prepoznavo ali sledenje osebam,« so še sporočili.

Politika brez razmisleka

Savič je opozoril, da se širitev kamer po slovenskih občinah izvaja brez pregleda ali razmisleka. »Iz podatkov o občinskih nadzornih kamerah po vseh občinah v Sloveniji lahko z žalostjo ugotavljamo, da odločevalci kamere razumejo kot instant odgovor, ki naj bi pomiril občanke in občane, čeprav se v praksi nato izkaže, da podatkov o njihovi učinkovitosti dejansko ni. Občinske uprave tako s kamerami zakrivajo dejansko reševanje varnostnih in drugih situacij, s tem pa dejansko razmere še poslabšujejo.«

Pri tem je pokazal na primer občinskih merilnikov hitrosti, ki so redna tarča vandalov. Ljubljanski župan Zoran Janković je pred tedni napovedal, da bodo zaradi težav z vandali ohišje za radarje poskusili postaviti višje in tako otežiti doseg. Radarje na višini 10 do 16 metrov naj bi pilotno postavili v Črni vasi in na Rakovi jelši. Na obeh lokacijah so radar večkrat vandalizirali, tistega na Rakovi jelši so oktobra lani celo premazali z betonom. Na tej lokaciji ima radar sicer opozorilo, da je območje pod videonadzorom, a kot kaže, to vandalov ni odvrnilo. »Županovo napoved o postavitvi radarja na višji drog razumemo kot negativno oceno trenutnega občinskega sistema nadzornih videokamer, ki ne dajejo rezultatov in obremenjujejo občinski proračun. Izjave izvajalcev videonadzora, da kamere preprečujejo vandalizem in hkrati omogočajo lažje preiskovanje kriminala, lahko tako označimo za neutemeljene,« je dejal Savič in dodal, da bi morali ravno zaradi takšnih primerov izvesti temeljito študijo o učinkovitosti občinskega videonadzora.