Na ponedeljkovi seji ljubljanskega mestnega sveta so svetniki potrdili dopolnitev izvedbenega dela osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana. Potrditev je eden od korakov do končnega besedila dopolnjenega prostorskega akta, ki bo do naslednje spremembe podlaga za urbanistični razvoj občine. Od torka, 21. oktobra, bo obsežno gradivo z več kot 1700 stranmi in vključenimi pripombami javno razgrnjeno. Pripombe, ki jih bodo v tem času javno objavili, bodo na občini preučili in do njih zavzeli stališče. Katarina Konda, vodja oddelka za urejanje prostora, je povedala, da bo do končnega besedila potrebno še usklajevanje z različnimi ministrstvi. Osnutek je potrdilo 25 svetnikov, trije pa so bili proti.
»Upam, da bo čim več pripomb občanov upoštevanih, in pozdravljam, da bo razgrnitev za tako obširen dokument trajala mesec dni. Na tem primeru bomo videli, kakšno je sodelovanje z lokalnimi skupnostmi,« je opozorila svetnica Mojca Sojar iz vrst Nove Slovenije. Tudi Maruša Babnik iz vrst SDS nam je sporočila, da bo njena podpora odvisna od vključitve in upoštevanja pripomb javnosti.
Preveč parkirišč, garaž in širitev v zeleno
»Velik del površin bo dopuščal stavbe za šport, ob tem pa bodo dovoljene spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo, trgovine in garaže. To odpira vrata novim večjim športnim objektom z dodatnimi komercialnimi dejavnostmi in garažami po vzoru Ilirije,« je do dopolnitve kritičen svetnik Jasmin Feratović iz Piratske stranke. Pri tem je navedel visoke parkirne normative, saj je za dvorano z gledalci predviden en parkirni prostor na deset sedežev. Takšno razmerje po mnenju svetnika spodbuja avtomobilski promet na račun javnega potniškega prometa. Prav tako je kritičen do možnosti gradnje sežigalnice, ki jo predvideva osnutek. Dodal je še, da po njegovi oceni načrt premalo pogojuje socialno infrastrukturo z umeščanjem novih stanovanjskih sosesk. »To pomeni dodatno obremenitev javne mreže vrtcev in šol, kar občino dolgoročno spodbuja v združevanje vrtcev, nižanje normativa površine na otroka in siljenje staršev, da otroke vozijo v vrtce, ki so dlje od lokacije, kjer živijo.«
Urška Honzak iz Levice je opozorila, da načrt preveč posega v kmetijska zemljišča, zmanjšalo pa se bo tudi število gozdov. Poročilo predlaga omilitvene ukrepe na način, da mora občina zagotoviti nove kmetijske površine. A po njeni oceni niso postavljena merila za spreminjanje namembnosti.
»Opozorila bi še na širitev parkirišč za tovornjake v enoti Stožice na račun krčenja kmetijskih zemljišč. Čeprav ta morda niso v rabi, to ne more biti opravičilo, da se na takšnih površinah gradi zasebna infrastruktura, kot so parkirišča.« Tudi Mojca Sojar je podobno opozorila, da je naravo bolje ohranjati kot pa vanjo preveč posegati in jo potem nadomeščati. »Poudarila bi rada, da se mesto širi na območje Barja. Nisem strokovnjak za vode, ampak stari Ljubljančani vedo, da se na Barju ne sme graditi, zdaj pa tam veliko gradimo.«
Prometna strategija je načrt brez zaveze
Svetniki so z veliko večino potrdil tudi celostno prometno strategijo MOL 2025–2032. Ta vsebuje vrsto ukrepov, ciljev in akcijski načrt za njihovo doseganje v prihodnosti. »V strategiji so nekatere strokovne podlage, ki so vredne podpore, tudi omejitve hitrosti. So pa nekateri predlogi zelo kontradiktorni, kot je na primer draga krožna pot po Ljubljanici. To je bolj slab energetski projekt, ki ima prometno le turistični učinek, in večja dostopnost parkirnih garaž, ki v središče mesta privabljajo avtomobile. Projekti takšne vrste ter drag in neučinkovit javni promet gredo samo v korist avtomobilskemu prometu,« je sporočil Denis Stirković iz Vesne – zelene stranke.
Tudi Feratović je opozoril, da bi si morala občina sistematično prizadevati za gradnjo javnega potniškega prometa. Kot dobro vsebino strategije je izpostavil uvedbo tangentnih linij, ki bi povezovale različne mestne četrti in ne bi šle skozi center. Prav tako je pozdravil omejevanje hitrosti in širitev stranskih ulic. Pri tem je dodal, da ga skrbi izvajanje strategije, saj so po njegovi oceni ukrepi iz takšnih dokumentov v preteklosti bili izvedeni selektivno. Maruša Babnik pa je dodala, da se ji zdi potrebno poskrbeti najprej za varnost in vzdrževanje obstoječih cest in drugih poti ter se šele potem posvetiti trajnostni mobilnosti in drugim novostim.
