Tabora se je letos udeležilo 118 učencev, mesta pa so se zapolnila zelo hitro. »Vse, česar se učenci na novo naučijo med poletnimi počitnicami, je za nas uspeh,« je povedal izredni profesor dr. Žiga Špiclin. Na delavnici, ki jo je vodil, so razvijali avtonomni sistem za stopnjevani slušni test serijskega seštevanja. »Gre za medicinski pripomoček, ki bere številke med ena in devet, preiskovanec pa mora v treh sekundah sešteti zaporedni številki in povedati odgovor v mikrofon,« je test opisal sogovornik.
Preden so se lotili izdelave naprave, so udeleženci spoznali problematiko, s katero se soočajo v zdravstvu. »Sami so opravili enega bolj uveljavljenih nevroloških testov, in sicer test devetih zatičev. Imeli so tudi ekskurzijo na nevrološko kliniko v Ljubljani, kjer so videli, kako testiranje deluje v praksi,« je razložil Špiclin. Tam sta test rešila še posameznik s parkinsonovo boleznijo in gospa, ki je prestala možgansko kap. Slednja sta teste zaradi njunega zdravstvenega stanja reševala dlje. »S takšnim izdelkom bi razbremenili medicinske sestre, hkrati pa bi se testi lahko pogosteje izvajali,« je še povzel Žiga Špiclin.
Trinajstletna Vitomil in Gaber sta imela v četrtek izdelek že skoraj končan. »Samo še v ohišje ga morava vgraditi. Naloga ni bila pretežka, sva se pa srečala z nekaj ovirami, kot je pravilno modeliranje ohišja,« je povedal Gaber. »Velikost ohišja sva na računalniku merila sproti. Printalo se je potem enajst ur, s 3D-printerjem,« je še dodal.
Izdelali ojačevalnik in ohišje
V drugi predavalnici se je vsakih nekaj trenutkov zaslišala glasba. Učenci so na delavnici Obvladajmo elektriko preverjali, kako dobro delujejo njihovi bluetooth zvočniki. »Sestavljajo ojačevalnik in ohišje za zvočnik,« je njihovo nalogo opisal izredni profesor dr. Marko Jankovec. Do njega je pristopila Paula, ki je preverjala, kako naj nadaljuje. »Zdaj boš preizkusila, ali deluje. Dala boš noter bluetooth modul, tukaj boš olupila žice in dala gor 15 voltov napajalnika,« ji je dal navodila mentor. Kot je pojasnil, so imeli učenci najprej teorijo, da bi razumeli, kako stvar deluje.
Devetletni Mark je priznal, da ga je delo s spajkalnikom nekoliko skrbelo. »Strah me je bilo, da bi se opekel,« je povedal in dodal, da je imel spajkalnik nastavljen na 350 stopinj Celzija. »Pri delu sem bil zelo previden,« je povedal. Medtem se je Anže iz 6. razreda pohvalil, da je svoj ojačevalnik že končal: »Moram pa še preštudirati, kako naj sestavim ohišje.« Mentorji so sicer imeli že pripravljene fotografije, kako sestaviti ohišje, a jim jih še niso razdelili. Kot je pojasnil Marko Jankovec, so jih želeli tako dodatno spodbudili h kreativnemu razmišljanju.
Programiranje z bloki
Kot vsako leto je bilo nekaj delavnic namenjenih tudi programiranju. Na delavnici, ki jo je vodil asistent dr. Andrej Perne, so se učili programirati z bloki, in sicer z uporabo scratcha. »Kdor se ukvarja z resnim programiranjem, ne bo uporabljal scratcha. Je pa res, da če znaš z njim programirati, znaš programirati tudi v katerem koli drugem jeziku,« je pojasnil Perne.
Scratch so učenci uporabljali tudi na delavnici Lego viharniki, kjer so iz lego kock sestavili robota. »Vsak robot ima računalnik, ki dobiva meritve senzorjev, torej ve, recimo, za koliko so se obrnila kolesa,« je pojasnil asistent raziskovalec Jakob Baumgartner. »S scratchem programirajo robote, da se motorčki pravilno premikajo, pobirajo kocke in jih odložijo v prave zabojnike,« je še dodal.
Roboti so pri opravljanju svojih nalog morali slediti črti na senzorju svetlobe. »Do zdaj je vedno sledil črti, tudi kocke je že pobiral. Zdaj pa preverjam, zakaj ne gre več po črti,« je povedal Nikolaj, medtem ko je na ekranu robota preverjal vrednosti. »Vidim, da so povsem drugačne, kot so bile pred petimi minutami,« je pojasnil težavo. Tudi robot, ki ga je desetletna Sara naredila s prijateljico, se v četrtek še ni premikal brezhibno. »Kmalu bo lahko pobral tudi rdečo kocko, vendar morava najprej popraviti to, da ne dela prevelikih ovinkov,« je povedala in pokazala na robota, ki sta ga okrasili z rožico. Ocenila je, da naloga ni prenaporna in da jo kar dobro opravljata.
