»Agrofotovoltaika združuje dve pomembni področji, kmetijstvo in energetiko, povezuje pridelavo hrane in proizvodnjo predvsem čiste energije ter s tem prinaša sinergijo, ki je v času naraščajočih podnebnih in predvsem prehranskih izzivov ne le dobrodošla, temveč tudi nujna,« je na novinarski konferenci na lokaciji sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Po njegovih besedah je pilotni projekt prvi v nizu podobnih, ki jih načrtujejo v prihodnjih letih. »Slovenija ima velik potencial za dvojno rabo kmetijskih zemljišč, torej hkratno pridelavo hrane in izkoriščanje sončne energije. Z razvojem ustreznih tehničnih rešitev lahko ta potencial izkoristimo na način, ki podpira, in ne ogroža kmetijske rabe zemljišč,« je navedel minister.
Analize v okviru pilotnih projektov, kot je ta v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici, pa bodo pokazale, katere kmetijske rastline, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi postavitvami fotonapetostnih modulov omogočajo učinkovito dvojno rabo prostora oziroma brez zmanjševanja kmetijskega potenciala.
Pomembna so tudi jabolka
Direktor Kmetijskega inštituta Andrej Simončič je ob tem spomnil na pomembnost zaščite kmetijskih zemljišč, ki jih v Sloveniji nimamo veliko. V luči tega je dejal, da inštitut, ki je partner pri pilotnem projektu, zagovarja stališče, da morajo biti kmetijska zemljišča primarno namenjena trajnostni pridelavi hrane.
»Je pa res, da zadeve po navadi niso zgolj črno-bele in prav trajni nasadi, kot je pridelava sadja oziroma v tem primeru jablan, omogočajo hkratno pridelavo hrane in proizvodnjo čiste električne energije, seveda ne na račun slabšega pridelka jablan,« je razložil Simončič in dodal, da postavitev sončnih panelov v sadovnjakih, ki so postavljeni nad vrstami sadnega drevja, omogoča tako prehod svetlobe kot normalno oskrbo jablanovih nasadov.
»Tukaj ni zgolj interes, da bi preverjali, koliko elektrike lahko proizvedemo, čeprav je tudi ta številka velika. Nas kot kmetijce bo zanimalo predvsem to, kako sončne elektrarne vplivajo na rast in razvoj samih jablan, na kakovost in količino pridelka ter nenazadnje konkurenčnost in ekonomiko pridelave, zdravstveno varstvo ter tudi različne okoljske vplive, ki so ravno tako izredno pomembni,« je poudaril.
Začetna naložba v pilotni projekt znaša nekaj nad 200.000 evrov.
