Vsako sredo se na parkirišču pri ljubljanskem Centru Vič v mraku srečujejo navdušenci nad ekološko pridelano hrano – člani skupnosti Mali plac. Takrat namreč v Ljubljano prispejo ponudniki sveže sezonske hrane, ki se s kombiji zvrstijo na makadamskem parkirišču. Še preden dobro parkirajo svoja vozila, se za njihovimi vrati že vijejo dolge vrste nestrpnih kupcev.
»Začeli smo s skupnostnim nakupovanjem mandarin, potem pa se je iz tega razvila prava skupnost. Smo kot prijatelji in med seboj smo res zelo povezani,« je pojasnila Ana Ljubojević iz Malega placa. Kupci si v sistemu Malega placa po spletu vsak teden izberejo, kaj želijo naročiti. »Teden dni pred dostavo pošljemo naročilnice s ponudbo, ki je aktualna za naslednji teden. Ko si hrano izberejo, jo lahko pridejo prevzet na srečanje,« je povedala.
Tak način nakupovanja je vpeljala že pred leti, ko je ljudem želela približati ekološko pridelano hrano. »Najprej sem imela svojo stojnico pri kavarni SEM ob sobotah zjutraj, a je bil obisk res slab. Razmišljala sem, kako ljudi spodbuditi k nakupovanju pri kmetih, pa mi je prijateljica svetovala, naj prodajo prestavimo na popoldne in proti večeru, ko bodo ljudje iz službe,« je dodala. In prav to se je izkazalo za uspešno.
Ljudje cenijo svežo zelenjavo
Naročniki so ta čas najbolj navdušeni nad mandarinami. »Začeli smo res na majhno, zdaj pa postajamo kar veliki. Ponujamo različno sadje, surove mlečnine in svežo zelenjavo. Ljudje cenijo, da zelenjava ni predolgo skladiščena. Vse, kar ponujamo, je namreč zjutraj obrano in popoldne pripeljano sem,« je ob našem obisku pojasnila Ana Ljubojević.
Obiskovalci lahko izbirajo med 30 ponudniki, ki pa se sezonsko izmenjujejo. Špela Humar je del Malega placa že od začetka. »Z Ano sva se spoznali, še preden se je začel Mali plac. Najprej smo prek nje kupili mandarine in nato se je začelo. Zdaj najpogosteje kupujemo sezonsko sadje, včasih tudi letalsko dostavljeno,« je povedala in dodala, da se ji zdi še posebej pomembno podpirati slovenske kmete. »Pogosto kupujem tudi na tržnici, nekaj pa pridelamo še sami. Cene tukaj so nekoliko višje, a se to vsekakor splača podpirati,« je sklenila.
Nad takšnim načinom prodaje so navdušeni tudi ponudniki. »Lepo je priti v stik s strankami. Veseli smo, ko pridemo na teren in se lahko povežemo z ljudmi, ki cenijo, kar jim ponujamo z naših kmetij. Prodajamo tudi na tržnicah, a ključna razlika tukaj je, da ko gremo od doma, točno vemo, koliko hrane nesemo s seboj in koliko česa pripravimo. Na tržnici namreč nikoli ne veš, koliko zelenjave bo šlo,« je pojasnila Teja Rupar Hočevar, ponudnica s kmetije z Breznika.
Prava prijateljska skupnost
Kupci pa na srečanja Malega placa ne prihajajo le zaradi nakupovanja. V nekaj letih so namreč postali prava prijateljska skupnost, ki se z veseljem srečuje ob sredah zvečer. »Ljudje so res povezani. Če kdo denimo pozabi denarnico, nekdo drug založi še zanj. Vsak teden se videvamo isti ljudje, in ko prideš iskat naročeno hrano, ti ni niti treba povedati svojega imena,« je povedala Ana Ljubojević.
»Pridem vsak teden, kadar nisem v Ljubljani, pa se oglasim na drugih lokacijah za prevzem. Res sem hvaležna, da se lahko tukaj počutim tako domače. Res smo prava skupnost,« je povedala dolgoletna stranka Adrijana Mihajlović. »V poplavi hrane je res težko najti dobro in kvalitetno. Najbolj so mi všeč sezonski izdelki in izdelki iz kozjega mleka. Pri ponudnikih takoj začutim energijo in tako lažje izberem. Pomembno se mi zdi, da s tem podpiramo mlade kmete,« je dodala.
Pogosto pri Malem placu nakupuje tudi Luka Svete. »Tukaj nakupujemo, da podpiramo lokalne pridelovalce, ki imajo ponavadi bolj kakovostno hrano. Pridemo skoraj vsak teden, največkrat vzamemo sadje, zelenjavo in mlečne izdelke. Čeprav se mi zdi cena precej višja od običajne, se vseeno splača,« je dejal Svete.
Z njim se je strinjal Sašo Marčič, ki je tako kot številni navdušen nad svežimi neretvanskimi mandarinami. »Hrana je res kvalitetna. Razlike v ceni pa po mojem mnenju ni. Pomembno mi je, da vem, od kod hrana izhaja. Najpogosteje kupujem zelenjavo, meso in seveda dalmatinsko jesensko sadje,« je pripomnil. Med kupci so zelo priljubljeni tudi slovenske ribe, jabolka, jagode, repa, zelje in ekološko meso.
»Ljudem je všeč, da kvalitetna hrana z različnih koncev Slovenije prihaja bliže k njim. Tako se tudi pogosteje odločijo za nakup,« je prepričana Ana Ljubojević iz Malega placa. »Tudi sama si vsak teden naredim seznam, kaj bom kuhala, in pregledam, kaj je v ponudbi. Tako si izberem, kaj bom naročila. Res imam srečo, da lahko izbiram sezonsko hrano,« je še dejala.
Ekološko pridelane hrane premalo
Podoben koncept že več let deluje tudi na tržnici Šiška, kjer se vsako sredo srečujejo člani skupnosti Nakupujemo skupaj. »Vsak, ki je prijavljen v našo skupnost, ob petkih dobi poziv, naj si izbere, katero hrano bi naročil, in se nato do torka dokončno odloči. V sredo pa pride na tržnico in naročilo prevzame,« je pojasnil eden izmed ustanoviteljev Uroš Bric.
Tudi pri njih se izdelki skozi sezono spreminjajo. »Trenutno imamo največ sadja. Predvsem gredo v promet jabolka, hruške in kaki, zdaj v sezono prihaja še kivi. Pa seveda citrusi, največ povpraševanja je po mandarinah,« je povedal Bric in dodal, da jih vsak teden obišče od deset do petnajst ponudnikov. Glavna sezona traja od septembra do decembra, ko največ ljudi išče ekološko pridelano hrano. »Poleti imajo ljudje svoje vrtove in želijo najprej porabiti tisto hrano. Pri nas gre namreč za bolj informirane kupce. Ti so tudi za kvaliteto pripravljeni plačati več. Strank, ki se tedensko odzovejo, pa je približno dvesto,« je dejal Bric.
Glavna ideja projekta Nakupujemo skupaj pred leti je bila, da se kot združena skupnost poskušajo dokopati do nižjih cen. »Žal to v času draginje ne deluje več tako kot včasih, se pa še vedno trudimo imeti čim bolj konkurenčne cene. A tudi pri tem imamo težave, saj je lokalne eko ponudbe v Sloveniji glede na rast povpraševanja čedalje manj,« je prepričan Bric. Ob tem je dodal še, da je organizacija takšnih projektov izjemno zahtevna, zato bi bili veseli pomoči dodatnih rok.
