Gradnjo bodočega zapora Dobrunje spremljajo nepravilnosti zaradi nezakonito odloženih gradbenih odpadkov. Te so namesto v uradno predelovalnico odlagali nezakonito. Že jeseni 2023 smo prvič poročali, da so odpadke z gradbišča tik za obvoznico odlagali kar na bližnje kmetijsko zemljišče nekaj sto metrov naprej po Litijski cesti. Inšpektorat za okolje je ugotovil, da so bili materiali tam odloženi nepravilno, in odredil kršitelju, družbi Odpadne surovine, da odlagališče izprazni. Ta naj bi res odpeljala materiale z lokacije, a spet na neznano lokacijo, zato je postopek še vedno odprt.
Kot smo poročali, pa se je zaradi teh kršitev zapletlo pri pridobivanju uporabnega dovoljenja za kompleks. Za popolno vlogo morajo biti izpolnjene tudi listine o vseh materialih, ki so jih odpeljali z gradbišča. Vloga za uporabno dovoljenje je tako že od aprila nepopolna. Za kršitve pri gradnji, torej tudi za ravnanje z odpadki, je odgovoren investitor – v tem primeru ministrstvo za pravosodje.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo gradbeno dovoljenje in zato tudi odloča o uporabnem dovoljenju. Z ministrstva so nam sporočili, da potekajo drugi postopki, povezani z uporabnim dovoljenjem. Prejšnji teden so oblikovali komisijo, ki bo opravila tehnični pregled, ta pa bo potekal 28. avgusta. Zapor naj bi po napovedih že v začetku prihodnjega leta sprejel 388 zapornikov, ki jih bodo preselili s Povšetove. V teku so tudi različni javni razpisi za opremo in oskrbo bodočega zapora.
Šest nezakonitih odlagališč
A kot kaže, se bo težava z nepravilno odloženimi odpadki še vlekla. Inšpektorat je namreč sporočil, da imajo v zvezi z gradnjo zapora odprte številne postopke. »Na podlagi podatkov o zgodovini voženj tovornih vozil, ki so prevažala zemeljski izkop z gradbišča, je bila opravljena analiza poti in pogostosti zadrževanja vozil na posameznih lokacijah. Ugotovljeno je bilo, da odpadki niso bili odpeljani k pooblaščenemu prevzemniku, kot je bilo navedeno v evidenčnem listu, temveč so bili odlagani na različnih lokacijah po Sloveniji,« so sporočili z okoljskega inšpektorata.
Pri tem so dodali, da je bilo identificiranih 34 lokacij, kamor so se vozila večkrat odpravila z gradbišča dobrunjskega zapora, kar po njihovi oceni kaže na sum nezakonitega odlaganja izkopa. V inšpekcijskem postopku je bilo doslej potrjenih šest lokacij, kjer je bil zemeljski izkop, ki je nastal pri gradnji zapora, nezakonito odložen. Za katere lokacije gre, na inšpektoratu niso hoteli razkriti, pri tem pa so se sklicevali na varstvo osebnih podatkov.
Poročali smo tudi že, da zadevo preiskuje policija zaradi suma gospodarskega kriminala na podlagi prijave ministrstva za pravosodje. Kdo je predmet preiskave, ni jasno. Podizvajalec Andrej Grandovec nam je povedal, da so materiale tako odlagali, ker se jim je pri gradnji mudilo in ker njegov podizvajalec, družba Odpadne surovine, »ni imel dovolj tovornjakov«. Na družbi CGP, ki je ena izmed članic konzorcija, ki zapor gradi, in je zadolžena za ravnanje z odpadki, sicer trdijo, da so listine o odpadkih urejene, kar pa po naših informacijah ne drži.
Zavrnjeni aneks in zavrnjena prošnja
Kot vse kaže, pa je bilo po oceni izvajalca materiala, ki ga je bilo treba odpeljati, veliko več, kot so sprva načrtovali. Družba CGP je leta 2023 ministrstvu podala zahtevek zaradi »nepredvidljivih fizičnih razmer pri izvedbi zemeljskih del« v vrednosti 5,1 milijona evrov, ki se je nanašal na povečan obseg del pri izkopu in odvozu gradbenih odpadkov, so sporočili z ministrstva in dodali, da so zahtevek zavrnili, a pri tem niso navedli razloga. Prosili smo jih za vpogled v zahtevek in dokument, s katerim so zavrnili zahtevek. Našo prošnjo za vpogled so zavrnili na podlagi ocene državnega tožilstva. Pri tem so navedli, da bi razkritje dokumentacije škodovalo predkazenskemu postopku, ki ga vodijo kriminalisti: »Prav tako bi se lahko kot posledica razkritja zahtevanih podatkov v javnosti ustvaril napačen vtis o pravno pomembnih dejstvih predmetnega postopka, določenim posameznikom pa bi lahko bila kršena pravica do domneve nedolžnosti.« Ministrstvo za pravosodje je namreč omenjena dokumenta kot del preiskave poslalo na državno tožilstvo aprila lani.
