»Na Rimski cesti v Ljubljani gomazijo ščurki,« je bila že aprila letos opozorjena Mestna občina Ljubljana (MOL). Stanovalci Rimske ceste so zapisali, da naj bi bili ščurki aktivni predvsem ponoči, pot pa jih ponese tudi do Igriške, Gregorčičeve ulice in naprej. »Na mestu poleg zunanjega fitnesa so vsako leto poleti prisotni ogromni, pet centimetrov veliki ščurki. Vsako leto se rešuje s polovičnimi rešitvami, kjer posamezni bloki naredijo dezinsekcijo, vendar to problema dolgoročno ne odpravi, saj je problem morda širši – ti ščurki so vidni vzdolž Mislejeve ulice in tudi ob Linhartovi. Letos jih očitno največ prihaja iz jaška med klopema in zunanjim fitnesom. Vsak dan, po 21. uri, jih je na površju vsaj deset,« je prav tako na MOL pisal občan Savskega naselja. V začetku julija pa naj bi se s ščurki boril tudi bralec, ki živi v starejši, a obnovljeni hiši na Resljevi cesti. »Težav s ščurki nisem imel samo jaz, tudi sosed nad mano. Od kod so se vzeli, ne vem natančno. Predvidevam, da so v stanovanje prišli ponoči, skozi okno,« je povedal bralec. Dodal je, da je o ščurkih obvestil lastnika hiše, sam pa se je z njimi spopadel z ustreznim sredstvom v razpršilu.
A iz Zavoda za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (Zavod za DDD), ki deluje enotno za območje celotne Slovenije, so opozorili, da problema bralec s tem ne bo rešil. »Strankam svetujemo, da se izogibajo aerosolnim pršilom 'na lastno pest', da ne razžene populacije po jaških,« so povedali v Zavodu za DDD.
V Ljubljani kraljuje nemški ali rjavi ščurek
V urbanem okolju Ljubljane je daleč najpogostejša vrsta nemški ali rjavi ščurek (Blattella germanica), ki se pogosto pojavlja v kuhinjah in kopalnicah. V kleteh, jaških in kanalizaciji je prisoten orientalski oziroma črni ščurek (Blatta orientalis), medtem ko je ameriški ščurek (Periplaneta americana) redkejši, a se vseeno pojavlja v toplih kletnih prostorih in toplovodnih jaških. »Ščurki se najpogosteje širijo po objektih po inštalacijskih poteh, kot so vodovodne cevi, elektrokanali in prezračevalni jaški. Zaradi majhnosti lahko nemški ščurki prehajajo skozi reže, široke zgolj en do dva milimetra, kar jim omogoča prehod med stanovanji skozi razpoke ob ceveh ali v talnem estrihu. Poleg tega jih lahko ljudje nehote vnesejo v stanovanja z embalažo živil, starimi gospodinjskimi aparati in kartonsko embalažo,« so povedali. Dodali so, da visoka temperatura in zmerna vlažnost ustvarjata idealne razmere za razmnoževanje. »Pri temperaturah nad 22 stopinjami Celzija in relativni vlagi nad 30 odstotki se razvoj močno pospeši. Optimalne razmere za razvoj nemškega ščurka so med 25 in 31 stopinjami Celzija, kjer se ena generacija lahko zaključi že v dveh mesecih, kar pojasnjuje poletni porast populacije in njihovo prisotnost tudi pozimi v ogrevanih jaških,« so razložili.
Starejša stanovanja in slabo vzdrževane stavbe predstavljajo bistveno večje tveganje infestacije. Razpoke, dotrajana tesnila in porozni materiali omogočajo številna skrivališča, stalni viri vlage iz puščajočih cevi pa prispevajo k vzdrževanju populacij. Skrita mesta, kot so reže pod kuhinjskimi elementi ali za aparati, omogočajo odlaganje jajčnih ovojev, iz katerih se izležejo nove generacije.
Čeprav higiena igra ključno vlogo pri nadzoru, sama po sebi ne zadošča, če se ščurki širijo skozi skupne jaške, opozarjajo strokovnjaki. »Redno čiščenje, shranjevanje hrane v zaprtih posodah, vsakodnevno odstranjevanje ostankov hrane in redno praznjenje smetnjakov pomembno zmanjšajo možnosti preživetja ličink, vendar infestacijo preprečijo le do določene mere,« so povedali. Svetovali so, da je v primeru prisotnih kolonij nujna kombinacija ukrepov – od dezinsekcije z vabami, ki vsebujejo regulatorje rasti, do tesnjenja gradbenih rež in razpok.«
Ukrepi se usklajujejo s stanovalci
Prav tako so priporočljive redne strokovne kontrole v odsotnosti vidnih znakov. »V večjih objektih, zlasti tistih z več kot osmimi stanovanji, z jaški za smeti ali gostinskimi dejavnostmi v pritličju, je priporočljivo izvajati letni monitoring in ob vsakem večjem remontu inštalacij dodajati preventivne vabe v jaške,« so pojasnili. Stanovalce so nagovorili, da ko posumijo na prisotnost ščurkov, naj pregledajo tople in vlažne predele, kot so območja pod pomivalnikom ali za hladilnikom. »Priporočamo, da namestijo lepilne pasti in o opažanjih nemudoma obvestijo upravnika ter sosednja stanovanja.«
Ob uradni prijavi opravijo strokovne službe pregled z vizualno oceno in pastmi, identificirajo vrsto ščurkov, ocenijo obseg težave in pripravijo načrt ukrepanja. Ta običajno vključuje uporabo gelnih vab z regulatorji rasti, točkovno uporabo insekticidov in gradbeno tesnjenje dostopnih poti. Ukrepi se usklajujejo s stanovalci, ki omogočijo dostop do vseh ključnih prostorov. Nadzor učinkovitosti se opravi po 14 do 30 dneh, po potrebi pa se postopek ponovi. Odpravljanje težave je odvisno od obsega in lahko traja od štirih tednov do treh mesecev.
