Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) hrani bogat fotografski arhiv o zgodovini slovenskega šaha. Zato je ob letošnjem jubileju, 90. obletnici delovanja Šahovske zveze Slovenije (ŠZS), nastala občasna razstava, ki skozi izbrane zgodovinske posnetke pripoveduje zgodbo slovenskega šaha. Razdeljena je v pet tematskih sklopov, pri čemer vsak na svoj način osvetljuje ključne trenutke šahovskega dogajanja pri nas – od prvih klubskih tekem in jugoslovanskih prvenstev do številnih mednarodnih turnirjev in srečanj z največjimi imeni svetovnega šahovskega prostora ter vsakdanjih prizorov ob šahu in sodobnega delovanja šahovske zveze.
»Pri izboru sem se osredotočila na pet tematskih sklopov, ki sem jih vnaprej oblikovala. Znotraj teh sem nato iskala tiste fotografije, ki so kar najbolje ujele izbrane tematike in jih obiskovalcu tudi najbolj predstavijo. Izjemno delo so že pred menoj opravili fotografi in fotoreporterji – med njimi tudi Dnevnikova Marjan Ciglič, Nace Bizilj in drugi, ki so skrbno dokumentirali šahovske turnirje in druge dogodke, povezane s to tematiko,« je o zasnovi razstave povedala njena avtorica Andreja Zupanec Bajželj iz MNSZS. Obsežen fotografski arhiv šahovskega dogajanja pri nas pa priča tudi o širokem zanimanju za to igro. »V preteklosti so časopisi šahu in z njim povezanim dogodkom namenjali kar veliko prostora. Poleg tedenskega šahovskega problema in novic s turnirjev so pogosto objavljali tudi komentarje slovenskih šahovskih velemojstrov o odločilnih potezah in zanimivih partijah. Če je turnir potekal v Sloveniji, so vsakodnevno poročali o uvrstitvah in zanimivostih, ki so se zgodile. Poročila so vedno spremljale fotografije ali izjemne karikature.
Arhivske fotografije dokazujejo, da je bilo zanimanje javnosti zares veliko – na skoraj vseh turnirjih so vidne množice gledalcev, ki pozorno spremljajo dogajanje,« je dejala avtorica razstave. Slavni mednarodni turnir, ki je leta 1961 potekal na Bledu, pa so celo neposredno prenašali v ljubljansko dvorano, kjer so namestili velike prikazovalne šahovske plošče (te so bile sicer stalnica na šahovskih turnirjih), in vsakič, ko je šahist na Bledu odigral potezo, so to takoj sporočili v Ljubljano in prikazali potek igre. Na tak način so gledalcem omogočili neposredno spremljanje igre in fotografije polne ljubljanske dvorane pričajo o velikem zanimanju za tedanje šahovsko dogajanje na Bledu.
Formalni začetki
Formalno šahovsko povezovanje na Slovenskem se je sicer začelo že leta 1921 v Celju z ustanovitvijo Jugoslovanske šahovske zveze, vendar mejnik predstavlja leto 1935, ko je dvajset klubov nekdanje Dravske banovine ustanovilo Slovensko šahovsko zvezo. Pomembno vlogo v zgodovini slovenskega šaha, kot so ob razstavi zapisali v MNSZS, pripada prof. dr. Milanu Vidmarju, prvemu slovenskemu velemojstru, ki je v začetku prejšnjega stoletja sodil med najboljše igralce na svetu in je s svojim delovanjem gradil tudi mednarodni ugled slovenskih šahistov in šahistk. Danes se ŠZS ponaša z 19 velemojstri, petimi velemojstricami in tremi mladinskimi svetovnimi prvaki.
Zgodovinski vrhunec: turnir na Bledu
Med zgodovinskimi vrhunci, ki jih osvetljuje razstava, je že omenjeni sloviti turnir, eden izmed najmočnejših v prejšnjem stoletju, ki je leta 1961 potekal na Bledu, kjer so dolga leta gostili pomembne mednarodne šahovske dogodke. Na znamenitem tekmovanju je sodelovalo kar 15 velemojstrov, med njimi tudi legendarna Bobby Fischer in Mihail Talj. »Turnir je izstopal zaradi izjemne zasedbe igralcev, ki se je odzvala na povabilo dr. Milana Vidmarja, ki je bil hkrati tudi glavni sodnik turnirja. Za slovensko javnost je bil dogodek še toliko bolj zanimiv, ker je le nekaj dni pred začetkom mlad, komaj 19-letni Bruno Parma postal svetovni mladinski prvak,« je pojasnila Andreja Zupanec Bajželj. Tedaj najmlajši mednarodni mojster na svetu pa se je na Bledu pomeril z največjimi šahovskimi imeni, zaradi česar so dvoboji pritegnili veliko pozornosti.
V zgodovino se je zapisalo tudi leto 2002, ko so na Bledu gostili 35. šahovsko olimpijado. Ene največjih športnih prireditev v samostojni Sloveniji se je udeležilo 133 držav s skupno 1615 igralci. Slovenija je po osamosvojitvi prvič nastopila na olimpijadi leta 1992 v Manili.
