V Slamnikarskem muzeju, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, si lahko obiskovalci vse do januarja 2026 ogledajo razstavo Domžale 1925 – Stoletnica razglasitve Domžal za trg, ki obeležuje enega najpomembnejših trenutkov v zgodovini kraja. Ustvarjalec in avtor razstave Roman Kos je v sodelovanju z lokalnimi ustanovami in na podlagi bogatega arhivskega gradiva pripravil vizualno in dokumentarno bogato predstavitev zgodovinske prelomnice, ki je Domžalam dala nov status in pomen.
Kos se spominja, da bi Domžale po vseh kazalnikih lahko trška občina postale že prej – kraj je bil razvit, imel je bogato trgovsko dejavnost, sejme, živahna društva. »Status trga je pomenil predvsem simbolno nadgradnjo, prepoznavnost navzven. Iz štirih vasi – Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Štude in Stoba – je nastala enotna celota, ki je stopila na zemljevid,« pove.
Obsežno raziskovalno in arhivsko delo
Razstava ob stoletnici temelji na obsežnem raziskovalnem in arhivskem delu. Kos se je med drugim oprl na časopis Domžalec, ki je začel izhajati prav zaradi te priložnosti, in sicer kot nepolitični list, s ciljem širiti glas o kraju in dogodku po vsej Sloveniji. V veliko pomoč mu je bil tudi danes žal že pokojni Miroslav Stiplovšek. »Lokalni časopis je izdal štiri številke pred dogodkom in še eno po njem, v kateri so objavili zahvale, govore in odmeve. Vse skupaj je bilo zelo načrtno, s propagandnim odsekom, ki je bil sestavni del pripravljalnega odbora,« pripoveduje.
Slavnostna razglasitev trškega statusa 9. avgusta 1925 je bila veličastna in je trajala dva dni. »V soboto zvečer se je začelo s sprevodom skozi vse vasi, z baklami, možnarji, godbo in lampijoni. V nedeljo zjutraj pa budnica, sprejem gostov na železniški postaji, maša, slavnostni govori in razglasitev pred spomenikom kralja Aleksandra. Obiskovalcev je bilo po ocenah kar deset tisoč, Domžale pa so takrat štele okoli dva tisoč prebivalcev,« sogovornik pove z občudovanjem. »To praznovanje je bilo organizacijsko na tako visoki ravni, da ga lahko postavimo ob bok današnjim dogodkom – povorke, godbe, društva, slavnostni govori, vse do popoldanske veselice s kavarno in 12 paviljoni.« Sogovornik omeni tudi prihod sto dvajsetih kolesarjev – vsi so bili člani kolesarskega društva Sava – ki so zgodaj popoldne prikolesarili v Domžale. »Malo po 16. uri pa je prišel še vlak iz Ljubljane, ki je goste pripeljal v kar štiridesetih vagonih.«
Koloriral je tudi fotografije
Pomembno vlogo ima tudi likovni in vizualni del razstave. »Fotografije iz tistega časa sem koloriral – hotel sem ustvariti sončen, prazničen dan, kot ga opisujejo viri. Skratka, da se dogodek ne zdi toliko oddaljen ali 'zamrznjen', temveč živ. Obiskovalci naj začutijo tisti utrip, tisto enotnost, ki je zaznamovala takratne Domžale,« razlaga Kos, ki je ob tem na razstavo vključil tudi predmete, dokumente in arhivsko gradivo, ki segajo od prvih omemb Domžal pa vse do razglasitve trga.
Pobuda za razstavo je najprej naletela na nekaj neodzivnosti. »S Stiplovškom sva se pogovarjala, da bi razstavo ob 100-letnici postavila v domžalski galeriji, ki sem jo rezerviral že vnaprej, tiho, z mislijo na junij ali september, ko je obisk dober in šole še delujejo. Ampak časa za pripravo ni bilo veliko, ker odgovora z občine ni bilo. Ko je prišel, je bil žal negativen. Potem sem se obrnil na Kulturni dom Franca Bernika in tam smo se dogovorili, da razstavo pripravimo v njihovih prostorih,« pove sogovornik. Razstava je tako tudi poklon njegovemu dolgoletnemu sodelavcu, pokojnemu profesorju Miroslavu Stiplovšku, uglednemu slovenskemu zgodovinarju, profesorju in raziskovalcu; posebej znan je po svojem delu na področju nove in srednje zgodovine, pa tudi po prispevkih k lokalni zgodovini Domžal. »Skupaj sva pred dvajsetimi leti pripravila razstavo ob 80-letnici trga. Zdaj ob stoletnici pa, skoraj točno na isti dan 20 let pozneje, stojim sam in nadaljujem to zgodbo.«
Obiskovalcem je na voljo tudi vodstvo po razstavi, razstava pa je posebej primerna za šole in druge skupine, saj na dostopen način predstavi pomemben del lokalne zgodovine. »V dlani dobiš en drobec časa, zgodovine, tradicije – in to z vizualnim poudarkom. Vse, kar je bilo mogoče, sem poskušal predstaviti slikovno, z občutkom, brez suhoparnosti,« dodaja Kos.
Razstava se zaključi s pogledom v prihodnost. Domžale danes (še) niso mestna občina, čeprav izpolnjujejo skoraj vse pogoje – manjkajo le še delovna mesta. Morda bo tudi ta mejnik kmalu dosežen. Do takrat pa si lahko pogledate, kako pomemben je bil trenutek, ko so Domžale postale trg – in kako so to slovesno proslavile.
