Minuli teden so zakupniki občinskih vrtičkov na Ježici občini predali peticijo, v kateri so pozvali, naj omili ukrep odstranitve trajnic. Po navodilu občine morajo vrtičkarji še ta mesec namreč odstraniti vse trajnice, med njimi trte, maline, robide in tako naprej. V nasprotnem primeru jim grozi preklic pogodbe. Peticijo je podpisalo 149 najemnikov od 258, kolikor jih vrtnari na tej lokaciji zahodno od Glinškove ploščadi. Od občine želijo, da ukrep prekliče, obenem pa bolj dosledno sankcionira kršitelje, torej tiste, ki dopuščajo, da se trajnice razrastejo na sosednja zemljišča.
Občina stoji za ukrepom z utemeljitvijo, da se najemniki hitro menjajo, trajnice pa je težko učinkovito in poceni odstraniti. »Odgovor občine na našo peticijo pričakujemo do konca prihodnjega tedna. Svoje trte pa ne bom odstranil, dokler ne dobimo odgovora in navodila z občine. Morajo se zbuditi in začeti komunicirati z nami. Ne poznamo v Sloveniji vrtnarja, ki nima trajnic ali jagodičevja. To je tako, kot da ne bi smeli imeti zelenjave. Vztrajamo pri tem,« nam je povedal eden izmed pobudnikov peticije.
Četrtina s starimi pogodbami
Zakupniki so nas še opozorili, da nimajo vsi enakih pogodb. V starejših pogodbah ni prepovedi trajnic. Prav starejši zakupniki pa so najbolj prizadeti zaradi ukrepa, saj bodo morali posekati rastline, ki so jih gojili tudi več kot deset let. Na občini so potrdili, da so pogodbe različne. A tudi stare imajo »člen, kjer je navedeno, da ne smejo uporabljati vrtička preko svojih meja, posegati v posest drugih vrtičkarjev, povzročati emisij na drugih parcelah, vznemirjati ali drugače motiti uporabnikov površin, ki niso del te pogodbe«. Pri tem so dodali, da imajo pogodbe in aneksi tudi člen o prenehanju zakupne pogodbe. Pogodba se lahko prekine tudi brez razloga, tako s strani občine kot najemnika, prostor pa se ponudi novemu.
Med podpisniki peticije ima 97 zakupnikov pogodbo s prepovedjo trajnic, 52 pa staro pogodbo brez tega člena. Sicer ima četrtina najemnikov staro pogodbo, njihov delež pa se vztrajno manjša. »S prepovedjo sajenja trajnic starim zakupnikom smo želeli postaviti nove zakupnike v enakopraven položaj. Vse zakupnike se trudimo obravnavati enako, in določilo o prepovedi sajenja agresivnih trajnic je tak primer. S tem ukrepom bi na vrtičkarskem območju poenotili pravila vrtnarjenja,« so še zagotovili na občini.
Pri tem so dodali, da pogodba, tudi za nedoločen čas, ne pomeni trajnega zakupa, ampak zgolj to, da je ni treba letno podaljševati. »Že samo dejstvo, da se zakupnina plačuje letno, kaže na to, da gre za časovno zaključeno enoto obdelovanja vrtička. Če želijo vrtičkarji saditi trajne rastline, predlagamo, da zamenjajo vrtičkarsko območje in zakupijo vrtiček tam, kjer je tak način vrtnarjenja dovoljen,« so bili jasni na občini.
Zakaj trajnice niso prepovedane od samega začetka?
Na občini so izpostavili, da se to območje za namene vrtnarjenja oddaja že od leta 1993. »Vrtičkarski red iz tega časa je vseboval prepoved sajenja trajnic, dovoljeno je bilo saditi samo enoletnice,« so sporočili. Občina je območje prevzela leta 2004. »Ker na območju ni bilo trajnic, tega v pogodbo nismo vnesli. Kasneje se je izkazalo, da je prepoved nujna, saj so nekateri začeli saditi rastline, ki zahtevajo posebno skrb. Te so se začele razraščati po vrtu ali celo segati na sosednje vrtičke. Nejevoljni vrtičkarji so se obračali na nas, da jim sosedove maline segajo na vrt, da trta dela senco rastlinam,« so še dodali na občini.
Trajnice so problematične, ker se širijo na druge parcele. Na občini so večkrat poudarili, da so ukrep izvedli zaradi pritožb tako sosedov kot novih najemnikov. »Ravno zdaj imamo konkreten primer, ko je stranka zaradi starosti in bolezni odpovedala zakupno razmerje in želi vrniti vrtiček, na katerem so se razrasle trajnice, ki jih sama ni posadila. Opozorili smo jo, da mora pred vrnitvijo vrtička odstraniti trajnice. Sama jih ne more odstraniti in trdi, da ni odgovorna za njihovo zasaditev. Opomnili smo jo, da je podpisala peticijo, vendar trdi, da je bila zavedena s strani sosednjih vrtičkarjev,« so sporočili iz občine.
Pri tem pa so se pohvalili, da vrtički opravljajo tudi socialno dejavnost, saj se oddajajo po za vse dosegljivih cenah, a je zato tudi več povpraševanja. Cena zakupa znaša evro za kvadratni meter letno na območjih, kjer so vrtički opremljeni z lopami. 0,70 evra pa je treba odšteti za kvadratni meter vrtička brez lope, kot so denimo ti na Ježici.
