Svetovalke na terenu obiskujejo vlagatelje in opravljajo ocene. Ker je upravni postopek razmeroma dolgotrajen, je prve odločbe pričakovati septembra, ko naj bi bil vzpostavljen tudi informacijski sistem, v katerega se bodo povezali vsi deležniki v sistemu. Šele nato bodo upravičenci lahko z izvajalci sklenili osebne načrte in prejeli storitve, če jim jih bodo v pripadajočem obsegu glede na kadrovske zmožnosti lahko zagotovili.
Marina Novak Rabzelj, direktorica CSD Posavje, je povedala, da pri obravnavi upošteva tudi vrstni red prispelih vlog in nujnost čimprejšnje oskrbe. Za vzpostavitev javne mreže izvajalcev so odgovorne občine, a se na terenu zapleta. Trenutno imajo na ministrstvu za solidarno prihodnost 57 vlog za vpis v register izvajalcev, pri čemer nekateri izvajalci pokrivajo več občin. Velika večina občin je že sklenila pogodbo z izvajalcem ali je v fazi sklepanja pogodbe, nekatere občine pa imajo še večje izzive, je povedal minister Simon Maljevac. V zvezi z očitki iz gospodarstva glede pobiranja novega prispevka, še preden je sistem zaživel v praksi, je minister dejal, da so na delodajalski strani dobili določene podatke, a gre za ocene, saj se oskrba na domu še ne izvaja.
Ministrstvo natančne strukture financiranja sedanjega sistema dolgotrajne oskrbe in nadgrajenega sistema še vedno ni predstavilo, zato razlike med obema sistemoma – in koliko bomo dejansko potrebovali sredstev za nadgrajenega – niso povsem jasne. Sistem se že zdaj financira iz različnih virov, na primer državnega proračuna, pokojninske blagajne, občin, ZZZS. Po novem se bodo iz novega prispevka financirale nekatere nove oziroma nadgrajene storitve. Oskrba na domu bo tako v priznanem obsegu brezplačna. Glede oskrbe v instituciji, ki se bo uveljavila z decembrom, je minister Maljevac pojasnil, da bodo oskrbovanci iz lastnega žepa plačevali le za hotelski del, in sicer največ v višini zajamčene pokojnine (782 evrov), vendar to velja le za standardno oskrbo v dvoposteljni sobi z delitvijo kopalnice. Za nadstandardne storitve bo treba doplačevati.
Se pa v breme blagajne za dolgotrajno oskrbo prenaša tudi dodatek za pomoč in postrežbo, ki se je doslej financiral iz pokojninske blagajne v višini približno 100 milijonov evrov, čeprav ne gre za pravico iz dolgotrajne oskrbe, temveč se z njo celo izključuje. Prav tako bodo iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo izvajalcem že od 1. julija do 30. novembra 2025 zagotavljali sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela. Ti torej ne bodo breme proračuna.
Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor, apelira, da bi se zaradi izjemno slabe situacije na kadrovskem področju sredstva iz blagajne porabljala kar najbolj smotrno in da bi se, če bo mogoče, namenila za povečanje trenutno določene cene izvajalcev oziroma povečanje stroškov dela, kar bi omogočilo boljše plačilo ter posledično motivacijo in zadržanje kadra.
