Družba GiB gradnje po naročilu Mestne občine Ljubljana ob enoti Centra Janeza Levca (CJL) na Karlovški cesti že slabo leto gradi prizidek. Center bo s tem projektom med drugim dobil dodatne prostore za učenje praktičnih veščin, od pekarne in slaščičarne do celo manjšega gostinskega lokala. V objektu bo tudi učno stanovanje, kjer se bodo učenci uvajali v samostojno življenje.
»Septembra so delavci končali betonski del objekta, ki se bo v prihodnjih mesecih nadgrajeval z večinoma lesenim delom. Dela na objektu so občasno sicer hrupna, niso pa pretirano moteča. Vsi učenci in osebje se veselimo nove pridobitve, saj so nekateri zdaj v manj ugodnih prostorskih razmerah,« je komentiral ravnatelj centra Matej Rovšek. Spomladi bo na vrsti ureditev igrišč in parka. Ravnatelj računa, da bodo novi prostori v uporabi že naslednje šolsko leto.
Pri tem je dodal, da so potrebe učencev čedalje bolj raznolike, zato bodo v prihodnosti nujne tudi druge prostorske prilagoditve. Želi si celovito prenovo in nadgradnjo šol v Dečkovi ulici in na Levstikovem trgu, pa tudi prenovo doma na Karlovški. V Dečkovi ulici prav tako brnijo stroji, saj so začeli dela za postavitev senzomotoričnega parka, poimenovanega Telovaj. »To bo park za gibanje oseb s posebnimi potrebami. Igrala bodo prilagojena tako gibalno oviranim kot osebam z avtizmom in motnjo v duševnem razvoju,« je pojasnil Rovšek. Manj je jasno, kdaj bo projekt končan, saj so do zdaj zagotovili le 150 od 400 tisoč evrov, kolikor jih potrebujejo za projekt, zato iščejo nove vire financiranja. »Napišite, da iščemo donatorje,« je ravnatelj komentiral vprašanje o predvidenih virih financiranja.
Uspešne rešitve
V minulih letih smo poročali, da se center spoprijema s prostorsko stisko, saj se je število vpisanih učencev v desetih letih tako rekoč podvojilo. Vse izpostave centra po mestu imajo stisko s prostorom. Leta 2023 je ljubljanski mestni svet z odlokom omogočil, da v izbranih osnovnih šolah izvajajo program za otroke, ki bi sicer morali v Center Janeza Levca. Gre za tako imenovani prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom (PP NIS). »To so učenci, ki so že prej obiskovali redne osnovne šole, vendar je bil redni program z enakovrednim izobrazbenim standardom zanje prezahteven,« je dodal Rovšek.
Leta 2024 so ta program začeli izvajati na štirih ljubljanskih šolah, lani so to omogočili še na sedmih dodatnih osnovnih šolah. V letošnjem šolskem letu se program izvaja v petih od teh šol. Na osnovnih šolah Kašelj in Polje ta hip ni potrebe po takšnih programih. »Glede na število izdanih odločb zdaj ni potrebe, predvideno pa je, da bosta v program dejavno vstopili z naslednjim šolskim letom,« so sporočili z ljubljanske občine. Iz podatkov, ki so jih poslali z občine, je razvidno, da te programe zdaj obiskuje 70 otrok. Povprečno pa je v razredu okoli sedem otrok. »Prostori teh oddelkov morajo biti nameščeni v samo jedro šole – tako kot so sicer osebe s posebnimi potrebami vključene v jedro družbe,« je smiselnost tega ukrepa utemeljil Rovšek.
Ravnatelj je še dodal, da center trenutno obiskuje 598 učencev in dijakov. Za njih zagotavljajo poseben prevoz, ki ga sicer izvaja Ljubljanski potniški promet. Letos se s temi linijami vozi približno 121 učencev. Prilagojeni program v okviru rednih šol je olajšal tudi logistični zalogaj prevoza otrok, ki niso zmožni samostojno uporabljati javnega prevoza. A na občini poudarjajo, da takšna rešitev ni le praktična, temveč tudi koristna tako za otroke kot druge šolarje, ki so v stiku z različnostjo: »Namen in cilj odpiranja prilagojenih programov na rednih osnovnih šolah je dvojen: prostorska stiska na specializirani šoli za otroke s posebnimi potrebami – CJL. »Še pomembnejše pa je uvajanje inkluzivne šole, kjer so prednosti sobivanja vseh otrok izrazito dobre, zlasti zaradi zavedanja, da so tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju in različnimi primanjkljaji normalen in običajen sestavni del družbe, v kateri živimo.«
Težava je v kadrih
Kot smo že poročali, je največji izziv širitve prilagojenih programov zagotavljanje kadra. »Vseh potrebnih in ustreznih človeških virov nam ni uspelo pridobiti, vendar imamo delovna mesta zapolnjena in pouk nemoteno teče. Predvsem gre za pomanjkanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov,« je povedal Rovšek. Sicer v centru veliko stavijo tudi na predajanje znanja zaposlenim, ki sprva nimajo ustreznih kvalifikacij. Te dopolnjujejo v Izobraževalnem centru Pika. »Veliko izobraževanj organiziramo tudi med šolskim letom. Izkušenim in predanim kolegicam in kolegom, ki razumejo poslanstvo CJL, se moramo zahvaliti, da nam še vedno uspe zagotavljati kakovostno vzgojno-izobraževalno delo z vsemi podpornimi obravnavami in številnimi nadstandardnimi storitvami.«
