»Opažamo, da je avditorij postal naravno podaljšanje parka in da ga prebivalci Ljubljane in obiskovalci Tivolija zelo radi uporabljajo zunaj organiziranih dogodkov,« so ob spremljanju skoraj dvoletnega dogajanja in različnih spontanih rab prostora o življenju Plečnikovega avditorija povedali v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), ki je upravitelj letnega gledališča. Vsakodnevni prizori uporabe lesenih tribun, umeščenih na jaso za gradom Tivoli, so raznovrstni in pričajo, da je prostor v mestnem parku dobil svojo vlogo. Kar je lahko marsikaj – prostor za branje, druženje in jogo, ob organiziranih dogodkih pa je letno gledališče prizorišče, kjer za ambientalno scenografijo poskrbi narava. »Od odprtja ob 35. grafičnem bienalu Ljubljana septembra 2023, ko se je prvega dogodka udeležilo več kot 1000 obiskovalcev, se je avditorij izkazal kot izjemno prizorišče za kulturne prireditve, ki zahtevajo intimnejše vzdušje in so tehnično manj zahtevne. Naša izkušnja s prostorom je izjemno pozitivna – tako z vidika organizacije kot odziva obiskovalcev,« so izpostavili v MGLC in ob tem navedli, da je bil v letošnji sezoni prostor s kulturnimi dogodki zaseden že približno 14 dni. Na zelenem prizorišču vsako leto organizirajo festival MGLC Poletje v Tivoliju, kjer koncerte obiščejo različne generacije. Poleg tega ob letošnjem 36. grafičnem bienalu Ljubljana potekajo nekateri dogodki, povezani s to umetnostno prireditvijo. Septembra bodo v avditoriju pod okriljem bienala priredili še performans Zeliščarka s Svetlano Makarovič in Aphro Teslo.
Dogodki drugih producentov
Od začetka je tivolsko prizorišče odprto tudi za druge kulturne producente. Vsako leto v avditoriju poteka festival sodobnega plesa in performativne umetnosti Spider. »V tej sezoni bo potekal še en dogodek zunanjega izvajalca, ko bo Zavod Federacija konec avgusta že drugo leto zapored v avditoriju priredil plesni performans Asimetrija objema. Omeniti velja tudi kurirani sprehod Artwalk s Chuz Martinez (kuratorka in umetniška vodja letošnjega 36. grafičnega bienala Ljubljana, op. a.), ki je bil maja del Ljubljana Art Weekenda,« je pojasnil upravitelj letnega gledališča. Dodal je, da MGLC ustanovam in organizatorjem, ki želijo v avditoriju izvajati vsebine, primerne za naravno okolje krajinskega parka, ponuja logistično podporo. Pri čemer pa zaradi umeščenosti prizorišča v varovano območje veljajo določene omejitve: »Dogodki morajo biti neinvazivni in usklajeni z naravnim značajem prostora. Organizatorji se zato pogosto soočajo z omejitvami glede števila obiskovalcev, glasnosti, tehničnega dostopa in podobnega, kar vpliva na odločitev o uporabi prizorišča.« Za dober primer dogodka, ki je vsebinsko in izvedbeno usklajen s prostorom, so v MGLC navedli koncertni cikel AnimotMUZIK Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti CONA, ki ga je avditorij gostil lani in je bil posvečen zvočnim krajinam v naravnem okolju.
Paleta spontanih rab
Organizirani kulturni dogodki pa ne vključujejo vseh že omenjenih spontanih vsakodnevnih rab prostora, ki tako izpolnjuje različne kulturne, rekreacijske in socialne funkcije. Prav tako avditorij s svojo površino omogoča hkratnost različnih spontanih in samoorganiziranih rab – tako lahko na zgornjem delu tribune recimo izvajajo jogo, na spodnjem delu pa se druga skupina druži ali pa se v istem času znajdeta celo dve različni skupini, ki izvajata jogo, nekdo drug pa na leseni platformi še bere ali pa le zgolj gleda v mogočna drevesa, ki rastejo okoli. »Zaradi svoje odprtosti in umeščenosti v zeleno okolje deluje kot sproščujoča in vključujoča javna infrastruktura, ki spodbuja skupnostne in kulturne oblike rabe,« so o avditoriju še povedali v MGLC.
Na leseni tivolski tribuni so v samoorganizaciji že potekala tudi praznovanja otroških rojstnih dni, konec sezone ene od ljubljanskih vrtčevskih skupin in zaključek vrtčevskega sprehoda vnukov in starih staršev. Z neformalnim druženjem in spontanim petjem je avditorij ob koncu letošnje sezone naselil tudi pevski zbor. »Vsak je prinesel s seboj nekaj hrane in pijače ter smo nekaj tudi zapeli. Avditorij je prijeten zeleni prostor za druženje, vpet v mestni park kot skupnostni prostor. Je brezplačen in odprt ter tako omogoča spontano uporabo. Medtem ko smo se mi tam družili, je bila nekoliko višje še ena skupina in tako smo hkrati in nemoteče drug za drugega uporabljali prostor,« je prednosti avditorija navedel umetniški vodja mešanega pevskega zbora Tukan in zmaj Žan Rojc. Povedal je še, da so avditorij uporabili že poleti lani, ko so imeli po Ljubljani ulične pevske nastope in so se pred tem na tivolski tribuni upeli.
Od sprehajalke psa do meditiranja
Obisk avditorija je različne uporabe razkril tudi te dni, ko je na tribuni v mestni naravi uživala sprehajalka psa. »Včasih smo bili v Tivoliju predvsem lastniki psov, že nekaj časa pa opažam, kako je različna uporaba tivolskih zelenic v porastu,« je o že nekaj let prisotni spremembi v smeri sproščene proste uporabe parkovnih zelenic povedala Ljubljančanka. V nasprotju z nekdanjimi znaki 'ne hodi po travi' ali ponotranjene te zapovedi je tako že lep čas mogoče spremljati, kako se je anglosaška navada posedanja v travi razširila tudi pri nas. Prinesli smo jo s potovanj, prav tako so jo v Ljubljano prinesli turisti.
Poleg sprehajalke psa na tribuni je utrjeno zelenico – oder avditorija – uporabljala tudi trojica, ki je izvajala jogo. »Fenomenalen prostor je. Nekoliko si odmaknjen, pri gozdu
in malo piha, tako da je tudi v največji vročini znosno,« je dejala ena od jogistk. Nekoliko pozneje je na leseno platformo prišla meditirat še manjša skupina. »Delali bomo z elementom zemlje in bi se radi usedli na naravni material. Ker se eden od gospodov ne more usesti prav na tla, je tukaj priročno, ker so stopnice,« je o izbiri prostora povedala vodja meditacije Darya.
