Na reportažo o Rožniku po poseku z naslovom Mladi gozd opravlja skoraj vse funkcije kot odrasli v Dnevniku se je kritično odzval del javnosti. Med odzivi je bilo tudi pismo bralca magistra biologije in ekologije z naravovarstvom Luke Šparla, ki je med letoma 2018 in 2024 delal v upravljalski službi Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenskih hrib (KP TRŠh). Njegov odziv je bil objavljen v Objektivu in na podlagi tega zapisa smo strnili vsebinske točke oziroma vprašanja, na katera odgovarjajo v Zavodu za gozdove Slovenije.
1. Je šlo v celotnem poseku območja Rožnika kar koli narobe?
»Pri gospodarjenju z gozdom se nam pri načrtovanju ukrepov vedno ponuja več poti, kako priti do gozda, ki dolgoročno in trajno opravlja vse svoje funkcije. S starostjo gozdnega sestoja se obseg zagotavljanja funkcij gozda spreminja, a ne nujno vedno v pozitivni smeri, zato sprejete strokovne odločitve v primeru Rožnika zagotavljajo razvoj gozda v želeni smeri. Že hitra analiza stanja mladega gozda na Rožniku pokaže, da smo na zelo dobri poti, da bo ta gozd opravil vse pričakovane vloge. Postopna sečnja na Rožniku je bila že večkrat predlagana, a je bila ustavljena zaradi različnih iniciativ, dokler ni bila že nujno potrebna.«
2. Je bil poseg izveden na preveliki površini naenkrat?
»Razvoj mladega gozda je odvisen od količine svetlobe, ki jo ima na voljo, kar je na pomlajeni površini na Rožniku še posebej opazno. Rezultat povečanega dotoka svetlobe in vode na tla sestoja so večja vitalnost in kvaliteta mladja, pospeševanje rasti in velika vrstna pestrost mladega gozda. Svetloljubnih drevesnih vrst bi bilo ob zelo postopnem odpiranju sestoja znatno manj. S posekom so se ekološke razmere spremenile, nikakor pa ne pomenijo degradacije gozdnega rastišča.«
3. Se invazivne tujerodne vrste rastlin pojavijo ob preveč intenzivnih posegih?
»Invazivne tujerodne vrste rastlin so postale zaradi podnebno spremenjenega okolja stalnica in so prisotne tako rekoč povsod. Naselijo praviloma površine, kjer je pomlajevanje domačih drevesnih vrst moteno, zato je ključni ukrep za zmanjševanje njihovega vpliva skrb za obilno in hitro pomlajevanje gozda, skupaj z ukrepi za nego mladega gozda.«
4. So bila drevesa okužena s fitoftorami?
»Odločitve glede poseka v mestnih gozdovih so vedno stvar kompromisa med različnimi vplivi, ki jih imajo posegi na zagotavljanje različnih funkcij gozda. Napredujoči razkrojevalni procesi zaradi prisotne okužbe s fitoftoro so v obravnavanem sestoju dosegli točko, ko je drevje postalo nevarno. Pri tem je varnost obiskovalcev na prvem mestu. Ravno zaviranje poseka dreves v preteklosti zaradi želje, da bi stara drevesa ohranili čim dlje, je na tem območju pripeljalo do stanja, ko je bila odstranitev drevja v takem obsegu nujna. Da bi posek resnično izvedli v najnujnejšem obsegu, smo pridobili še drugo mnenje strokovnjakov za varstvo gozdov iz Gozdarskega inštituta Slovenije, ki so pregledali vsa drevesa in potrdili prisotnost fitoftore. Za preprečevanje širjenja fitoftore je treba okužena drevesa čim prej odstraniti, sicer se okužba prenaša na zdrava drevesa.«
5. Ali je vsak obisk gozda določeno varnostno tveganje?
»Vsak obisk gozda predstavlja določeno tveganje za obiskovalce. Dolžnost lastnikov gozdov pa je, da poskrbijo za odstranitev najbolj akutnih nevarnosti, kot so bolna, nevitalna in sušeča se drevesa. Ne moremo in ne smemo se zanašati na srečo, da se bo v najbolj obiskanem delu gozda Ljubljane odlomila veja ali podrlo drevo, ko v bližini ne bo obiskovalcev. V odmaknjenih gozdovih pa gozdarska stroka zelo podpira puščanje starih, sušečih se dreves, ki jih imenujemo habitatna drevesa in so povezana z razvojem vrste pomembnih živalskih in rastlinskih vrst.«
6. Ali je šlo za umanjkanje interdisciplinarne obravnave?
»Zavod za gozdove Slovenije vlaga veliko naporov v pritegnitev in sodelovanje vseh deležnikov, od lastnikov gozdov, splošne javnosti do vseh sodelujočih institucij v postopkih sprejemanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Postopek sprejemanja gozdarskih načrtov omogoča širši javnosti in deležnikom, kot so Zavod za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine in direkcija za vode, da se vključijo v oblikovanje načrta. Tako imajo na končno vsebino načrtov znotraj strokovnih in pravnih okvirov znaten vpliv lastniki gozdov in deležniki, nič manjšega kot pripravljalec načrta, to je Zavod za gozdove Slovenije.«
7. Kakšen je vpliv zainteresirane javnosti na končno odločitev o sečnji?
»Postopek sprejemanja gozdarskih načrtov je odprt za vse deležnike, tudi v primeru Rožnika. Na splošno pa v Sloveniji opažamo majhen interes za sodelovanje javnosti v tej fazi procesa načrtovanja, pogosto se pripombe pojavijo prepozno in brez upoštevanja celostne obravnave kompleksnega sistema, kot je gozd.«
8. Ali so znani podatki o zavarovanih vrstah na območju posega?
»S posekom drevesa, na katerem naj bi gnezdila lesna sova, nismo bili seznanjeni do objave pisma bralca v Objektivu. Če bi bil Zavod za gozdove Slovenije v času izbire drevja za posek seznanjen s konkretnim primerom gnezda, poseka dotičnega drevesa ne bi dovolil. Podobno je s seznamom zavarovanih vrst, ki naj bi bile prisotne na območju poseka. Zavod za gozdove Slovenije pri načrtovanju ukrepov upošteva vse naravovarstvene podlage, ki so na voljo. Če so bili o tem seznanjeni v krajinskem parku, bi to morali sporočiti.
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je mnogo več kot gozdna parcela, na kateri je bil izveden posek. V tem pogledu predstavljajo izvedeni ukrepi obnove gozda pomemben prispevek k zmanjševanju trenda staranja in povečevanju vitalnosti gozdnih sestojev, s tem pa k trajnemu zagotavljanju vlog, ki jih gozdovi krajinskega parka opravljajo.«
