Slovenija in tudi Ljubljana se soočata s slabim in v posameznih dneh celo nevarno onesnaženim zrakom. »Medicinska znanost šele sedaj ugotavlja, kako zelo so za zdravje nevarni onesnaženje in trdni delci v zraku. Šele zdaj vemo, kako zelo so ti delci zares nevarni za zdravje,« je opozoril Matej Ogrin, predstojnik katedre oddelka za geografijo z ljubljanske filozofske fakultete in predsednik nevladne organizacije Cipra. Slednja skupaj z društvom Focus v projektu Ogrevanje stavb in vpliv na kakovost zraka ozavešča o nujnosti energetske reforme tako na strukturni kot na osebni ravni.
Lani je bila sprejeta tudi nova uredba Evropske unije (EU), ki močno znižuje mejne vrednosti koncentracije različnih delcev v zraku. V praksi to pomeni, da bodo čez nekaj let današnje normalne koncentracije različnih snovi v zraku precej hitreje sprožile rdeči alarm. »Lahko rečemo, da smo v obdobju zadimljenosti. V šestdesetih letih smo bili v obdobju zamegljenosti, ko je bila Ljubljana najbolj meglena prestolnica v Evropi. Meglenih dni je bilo kar 120 ali 130 dni v letu. Te grehe smo odpravili z omejitvijo uporabe premoga in tako naprej. Zdaj smo prišli v novo obdobje, v obdobje prometnega onesnaževanja, zaradi povečane motorizacije in razširjenosti kurišč na lesno biomaso,« je bil jasen geograf.
Preveč lesena energetska praksa
Za slabo kakovost zraka sta pri nas odgovorna predvsem kotlinska lega in zrak iz Padske nižine. Drugi dejavnik je promet, tretji pa ogrevanje na trda goriva, ki je zelo razširjeno po podeželju. »Tisti, ki se ukvarjamo s kvaliteto zraka, vemo, da Ljubljana in velika mesta niso najbolj onesnažena. To so samo območja z največjim številom merilnih postaj. Na podeželju so nihanja še večja in številne študije kažejo, da so majhna območja lahko zelo onesnažena. To je še zlasti hudo pozimi, predvsem zaradi kurišč, saj je koncentracija prometa na podeželju bistveno manjša,« je še povedal geograf.
V primerjalnih analizah imata Slovenija in tudi Ljubljana vsako leto slabšo uvrstitev glede na kakovost zraka. Ogrin je izpostavil, da to ne pomeni nujno, da imamo čedalje slabši zrak. To lahko pomeni, da se drugje hitreje izboljšuje. »Naše alpske sosede imajo glede na relief, podnebje in tudi oskrbovanje z energijo podobne razmere, pa so kljub temu uspele sanirati stanje glede onesnaženega zraka. To jim je uspelo z daljinskim ogrevanjem in namestitvijo filtrov, boljšo energetsko učinkovitostjo ter zmanjšanjem toplotnih izgub in še bi lahko naštevali.«
Na podeželju kurišča, v mestih promet
Brezplačen javni potniški promet v dneh povečanega onesnaženja zraka je eden izmed kratkotrajnih ukrepov, ki jih uporabljajo nekatera mesta. Belgijski Bruselj je denimo leta 2018 uvedel ukrep, v skladu s katerim so avtobusi, tramvaji in metro brezplačni, če dva zaporedna dneva beležijo kritično visoke koncentracije drobnih delcev PM 2,5. Italijanska Torino in Milano imata brezplačen potniški promet ob četrtkih in petkih, da lahko prebivalci vsaj za konec tedna lažje zadihajo. Številna severnoitalijanska in tudi nemška mesta dizelskim vozilom ne dovolijo vožnje v mestno središče. Merilniki kakovosti zraka, ki jih ima v prestolnici Arso, so v zadnjem letu večkrat pokazali posamezne dneve, ko so bili kazalci »rdeči«. Pri teh vrednostih se odsvetuje gibanje na prostem za starejše, otroke, nosečnice in ranljive skupine. Bruselj je po kvaliteti zraka v Evropski uniji po podatkih evropske komisije na 352. mestu, Ljubljana na kritičnem 709. mestu. Še bolj pri dnu sta omenjena Torino in Milano.
Na ljubljanski občini ne razmišljajo o možnostih brezplačnega prevoza v času kritične onesnaženosti zraka po vzoru tujih mest. »Lepo je, da spremljate druga mesta. Preprosto dejstvo je, da imamo pravilo o brezplačnih avtobusih in brezplačnem parkiranju ob vseh dogodkih, ko je preseženo določeno število ljudi. Recimo ob dogodkih v Stožicah, ko je več kot 5000 obiskovalcev, so avtobusi in parkirišča brezplačni,« je dejal župan Zoran Janković.
Ogrin je na splošno skeptičen glede priložnostnih ukrepov, saj kakovost zraka zahteva strukturne rešitve in tudi spremembe individualnih navad. »Gotovo moramo v obdobju povečanih emisij bolj opozarjati ljudi, kaj se sme početi, na primer, kaj lahko kurijo in česa ne. Ljudem bi se lahko svetovalo, naj ne hodijo ven. Morda bi se tudi nekatere skupine bolj ogroženih ljudi morale umakniti z območij povečane onesnaženosti. Morda potrebujemo tudi brezplačen javni potniški promet in subvencije za rabo energije za ogrevanje in tako naprej. To počnejo tudi druga mesta, saj to ni nekaj, kar bi eksplicitno pomagalo samo Ljubljani, drugim mestom pa ne,« je še povedal Matej Ogrin.
