Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je dan pred dnevom državnosti organizirala posvet o načrtovani prenovi ljubljanske tržnice, ki vključuje tudi trietažni podzemni del. »SAZU se ne vtika v dnevno politiko. Glede temeljnih vprašanj, ki zadevajo našo usodo, identiteto in kulturo, pa se je dolžna odzvati. Nenehno dobivamo pozive javnosti, da se opredelimo do občinskih načrtov s tržnico,« nam je povedal akademik Milček Komelj. Posvet je nastal na pobudo sveta za razvoj SAZU, na katerem je nastopilo 12 govorcev, ki povečini niso akademiki. Z izjemo podžupana Roka Žnidaršiča in projektanta tržnice Angela Žigona so bila vsa mnenja odklonilna do predloženega načrta.
Udeleženci so se sicer povečini strinjali, da je dotrajana tržnica potrebna celovite prenove. So pa izrazili kritiko, da so podzemne etaže z garažami, kot jih vključuje načrt občine, neprimerno ter premalo premišljeno zasnovane in potencialno škodljive. Kot je pojasnil akademik Uroš Rojko, bodo člani sveta na osnovi posveta pripravili sklepe. »Te bomo predložili predsedniku SAZU Petru Štihu v podpis. Če se odloči za podpis, bo to uradno stališče SAZU.«
1. Negativni vplivi neznani
Arhitektka Martina Lipnik je ocenila, da je izvedba projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenj mestoma neustrezna in pomanjkljiva. »V projektni dokumentaciji za integralno gradbeno dovoljenje ni zagotovljeno, da ne bo negativnih posledic posega na okolico,« je opozorila. V oceni vplivov na okolje po njeni interpretaciji avtorji sami priznavajo, da so podatki o morebitnem negativnem vplivu vibracij na okoliške objekte še nedorečeni in nejasni. Poudarila je, da so zapisali, da bo šele ob pridobitvi ustreznih meritev »mogoče natančneje in z večjo gotovostjo preračunati in se opredeliti do morebitnih vplivov na okolico izvedbe gradbene jame«.
Občinski načrt glede tržnice je za slovenske razmere unikatni projekt tako po zahtevnosti kot po obsegu, je opozorila arhitektka, zato bi bilo po njeni oceni treba izvesti zunanjo revizijo dokumentacije in hidroloških izračunov, pred tem pa z največjo mero gotovosti ugotoviti varnost posega.
2. Tveganje ne odtehta koristi
»Priloženi elaborati niso dovolj natančni glede problema vplivov načrtovanega dodatnega prometa na okolje, niti v povezavi z onesnaženim zrakom niti v povezavi z drugimi vplivi prometa na okolje – slabe so razmere stanja varstva pred hrupom in racionalne rabe energije,« je kritike povzela Lipnikova. Podžupan je izpostavil številne prednosti prenove z etažami. Od manj zavržene hrane do prometne razbremenitve okoliških ulic. V prvi podzemni etaži naj bi imeli prostore za shranjevanje živil. Na drugi strani pa so argumenti, da je škoda za kulturno dediščino lahko velika in potencialno nepopravljiva. Morebitna škoda in finančni vložek ne odtehtata koristi, ki jih prinese takšen poseg. Po osnutku proračuna je za prenovo tržnice in gradnjo prizidka k Mahrovi hiši namenjenih skoraj 62 milijonov evrov. Prav tako bi številne nepredvidljivosti lahko potencialno močno podražile projekt.
3. Izključevanje javnosti
Večina govorcev je izpostavila, da je za tako korenit poseg v nacionalno dediščino potreben širok konsenz. Tudi po zakonu je pomembno načelo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja vključevanje javnosti. Pravnica Helena Potisek Krajnc je opozorila, da je postopek vključevanja javnosti potekal neprimerno. Javna obravnava je trajala 29 in ne 30 dni, kot določa zakon. Prav tako naj bi bil fizični razglas obešen na neprimerni lokaciji. Ta bi moral biti nameščen na »lahko dostopno in vidno mesto na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja«.
Odvetnica je opozorila, da je bila objava v fizični obliki na Mahrovi hiši in ne na lokaciji tržnice, kjer se bo izvajala najzahtevnejša gradnja. »Ali je bila objava na dostopnem in vidnem mestu? Po moji oceni ne,« je bila jasna pravnica. Pri tem je opozorila, da je občina sočasno uporabila območje tržnice za intenzivno obveščanje javnosti o prenovi. Na številnih plakatih pod sloganom »Naj živi tržnica« je prenova predstavljena kot zaključeno dejstvo, javna obravnava na plakatih pa ni omenjena.
Po oceni odvetnice tudi ustna obravnava s strani ministrstva za naravne vire in prostor ni bila izvedena primerno. Ministrstvo ni povabilo zainteresirane javnosti, stranski udeleženci pa niso mogli povabiti vseh pooblaščencev. Ministrstvo je dobilo 97 zahtev za pridobitev statusa stranskega udeleženca, ta status pa je bil priznan samo šestim.
4. Varnejše in cenejše alternative
»Projekt gradnje tržnice je gradbeno zahteven in rizičen projekt. Obstaja ugodnejša varianta večnamenskih garaž pod Ljubljanskim gradom. To varianto je treba primerjati s predlogom garaž pod tržnico po predpisanem postopku primerjave za javne investicijske projekte,« je opozoril inženir Peter Černigoj. Gradbenik Franc Maleiner je spomnil, da je leta 2008 geološki zavod pripravil poročilo o možnih variantah za ureditev garažne hiše pod tržnico ali pod Gradom. Pri tem je opozoril, da je poročilo predlagalo gradnjo pod tržnico, ki jo je zavod ocenil na osem milijonov evrov. »Niso upoštevali podtalnice in drugih posebnosti. Varianto pod tržnico so ocenili kot najcenejšo, varianto pod grajskim hribom pa kot 'verjetno nekoliko dražjo'. To naj bi bila strokovna ocena.« Gradnja garažne hiše je po novem ocenjena na 62 milijonov evrov, zaradi česar bi po njegovi oceni morali še enkrat premisliti o garaži pod grajskim hribom, saj z novimi ocenami ni več jasno, ali je ta varianta še vedno najdražja.
5. Garaža ni primerna prometna rešitev
Podžupan je kot pomemben argument za garažo izpostavil prometno razbremenitev okolice. Tako so minulo soboto našteli 202 dostavni vozili, 42 kombijev in 50 avtomobilov najemnikov. Vseh najemnikov na tržnici je 307, ki imajo 629 vozil, je še povedal podžupan. Ti najemniki bi lahko uporabljali prostore za shranjevanje v prvi etaži in ne bi bilo potrebe, da parkirajo v okolici. V podzemni garaži bo sicer 264 parkirnih prostorov. Arhitekta Martina Lipnik je izpostavila, da je standard za prometno razbremenitev večja in boljša povezljivost z mestnimi avtobusi, prav tako pa bi zadostili evropskim zahtevam glede mejnih vrednosti hrupa.
